SLOVENSKI JEZIK UDZBENIK ZA KOLE S HRVATSKOSRPSKIMNASTAVNIM JEZIKOM

Sastavio

FRANC DROLC

Da ZAGREB 1970

Urednik

BRANKO BRAJENOVIC

Struni recenzenti

Dr STJEPKO TEZAK J02E SEVER

Struni konzultant :ta hrvatkosrpski jezik

JOSIP SILIC

Lektor VLADIMIR STROJNY

Opremio BOJAN STRANIC

Za upotrebu u koli odobrio Republiki seiu.. tarijat za prosvjetu, kulturu 1 fiziku kulturu SRH rjeenjem br. 483/2-1970. od 26. II 1970.

IZDANJE KOLSKE KN.TIGEc, ZAGREB, MASARYKOVA 28 TISAK oOGN.TEN PRICA, ZAGREB, SAVSKA 31

UVODNA NAPOMENA

Udbenik slovenskog jezika namijenjen je uenicima kola s hrvatskosrpskim materinskim jezikom. Nastavni programi kola pa i moderni ritam ivota u naoj zajednici uzrok su sve veoj potrebi .za upoznavanjem jezika, naina ivota i kulture bratskoga slovenskog naroda.

Ovaj udbenik mogao bi biti skromni korak u tom upoznavanju. Dakako, on ne slui detaljnom uenju gramatike slovenskog jezika. Njime e u6enici u kratkom teaju stei osnovno znanje iz podruja glasova, oblika i reenica slovenskog jezika.

Udbenik se morao ograniiti u opsegu grae.Cak i vie. Slovenski jezik od svih slavenskih jezika najblii je hrvatskosrpskome, osobito njegovoj zapadnoj varijanti. pa [Su se zbog toga mogle mimoii mnoge podudarnosti u strukturi dvaju naih jezika. U ovom teaju nije bitno traenje razlika izmeu dvaju jezika, ali on ipak poinje Od poetka1C, od toga kako. treba. valjano proitati napisanu slovensku rije. kako tvoriti osnovne oblike i reenice.

Slijedei lekcije, od kojih svaka govori o odreenom podruju naeg ivota -npr. o sportu ili bolesti - uenici e postupno izgraivati znanje steeno u prethodnim lekcijama.

Lekcije od pete dalje sastaje se od etiri dijela. U prvom dijelu lekcije pratimo troje mladih ljudi u razliitim ivotnim situacijama, u drugom upoznajemo novu gramatiku grau, 'trei dio ine ,vjebe. U njih je ugraen i etvrti dio lekcije. Taj dio tematski proiruje obraivano podruje ivota odlomcima iz slovenske knjievnosti, lancima iz novina i sl. te tako izgrauje fond rijei i frazeologije koja je na.juestalija.

Na kraju udbenika nalap se slovensko-hrvatskosrpski rjenik.F.D.

3

slovenski jezik

sloveniii!ina slovansld

I . lekcija

Jezik koji poinjete uiti i s kojim vas upoznaje ovaj udbenik zove se slovenski jezik ili slovenina. Njime se slue Slovenci u SR Sloveniji i graninim predjelima susjedne Austrije i Itali]e. On pripada junoslavenskoj skupini jezika - Slovenci kau junoslovanski - a granii prema zapadu s talijanskim i prema sjeveru s njemakim. Istoni mu je susjed hrvatskosrpski. Upravo zapadnj varijanti hrvatskosrpskoga jezia slovenski je najsrodniji u svojoj gramatikoj strukturi.

Uimo, dakako, knjievni slovenski jezik, a ne dijalekt ili razgovorni jezik; jezik, dakle, kakav moete uti na radiju ili televiziji, kakav nalazite u slovenskim knjigama - priblino onaj tip jezika koji moete uti od obrazovanih Slovenaca iz Ljubljane, glavnog grada Slovenije 'te kulturnog i upravnog sredita Slovenaca.

Za ilustraciju proitajte paljivo razgovor na slovenskom jeziku izmeu djevojice \Barbke i njezine bake u anegdoti o nosu i jeziku. Uvjerit ete se da ve sada, na poetku, moete ipak neto razumjeti:

BaTbka ;e imela dve oesi, dve uesi, dve Toki, dve nogi - toda samo en ;ezik in tui nos ;e bil samo eden.

VpTalala ;e babico: Babica, pove; mi, zaka; imam vse po dvo;e, le ;ezik in nos ne?

Babica ;e odgovorila: Zato, dTaga vnuica, da bi boZ;e videla, bol;e ula, ve delala in ve hodila, toda man; bTbl;ala in man; vtikala svoj nos, kamoT ni potTebno.

Vidite da ste i vi razumjeli zato iBarbka ima dva oka, dva uha, dvije ruke i noge, a samo jedan nos i jezik. Uvjerili ste se u srodnost slovenskog s hrvatskosrpskim jezikom, ali ve u ovom kratkom tekstu mogli ste primijetiti i neke zanimljive jezine pojave, koje emo sada polagano i redom upoznavati.

5

2. lekcija

abeceda

11&1Doglaanikl

6

Slovenci piu - kao to ste zapazili - latinicom i svoj glasovni sustav biljee ovim znakovima:

a, b, c, , d, e, f, g, h, i, j, k, l, m, n, o, p, r, s, , t, u, v, z, .Slovenska abeceda ima 25 znakova, 5 manje nego

hrvatskosrpska. Primijetili ste takoer da u njoj nema slova , , d, lj i nj.

Ipak, glasova u slovenskom jeziku ima vie od 25, takci da gotovo jedna treina glasova nema svoj znak.

Prije nego to ponemo govoriti o slovenskim samoglasnicima proitajte kako je zasluni propagator slovenske knjievnosti u Hrvatskoj Tone Potokar preveo na hrvatskosrpski jezik crticu Ivana Cankara Go-spodin kapetan:

. Bilo je pro hladno jesenje jutro, magle su se vukle dolinom i plazile uza strme padine brda, dok se na bilima, obasjanim tracima rane zore, bijelio prvi snijeg, to je pao u noi. Nebo je bilo vedro; jo se sjealo pononog snijega i hladnih jutarnjih zvijezda, mada je oekivalo izlazak sunca.

Jo jednom isti odlomak, ovaj put u originalu: Hladno jesenska jutro je bilo, megle so se vlaile

po dolini in se plazile ob strmih rebTih gora. Na vrhovih se je v arkih zgodnje zarje belil prvi sneg, ki je bil zapadel ponoi. Nebo je bilo jasno. Se se je spominjalo na polnoni sneg in na mrzle jutranje zvezde, ali e je akalo sonca.

Slovenske samoglasnike biljeimo znakovima a, e, i, o, u. Da bismo tim znakovima mogli prikazati sve vokale, u ovom emo udbeniku upotrijebiti sustav dodatnih grafikih znakova iznad slova. Oni se u tekstovima na slovenskom jeziku - osim u udbenicima, rjenicima i sl. - ne biljee. Njima emo ujedno oznaavati i akcenatsko mjesto u rijei. Koji su ti dodatni znakovi, moete vidjeti u rijeima jesenska, megle, ponoi. Njima se oznaavaju:

ostrivec krativec streica

kratki i dugi

zatvoreni otvoreni

e-+-i, 6-+-U

eni :ni

g6li: gOU

polglaanik

smrt , pes-[pas] pes, p6s, pes megia

)MlS - psa

dugi (i dugi zatvoreni} vokali npr. 4, i, u (e, 6);"" kratki vokali

. ' npr.' d, i; u,a, e, o; npr. e, . " dugi otvoreni vokali

Sada ve moemo vokale, duge i kratke

prikazati slovenske naglaene

i primjerima shemom i u e 6

i ' pili pUli sit krUh

'

3 peu p6lji kmet bilo o plji poli pes

a pali brat Iz svoga jezika pomajete kratke i duge samoglas

nike, pa ete lako izgovarati i takve slovenske glasove: pili - sit, peli - kmet, p61ji - bilo itd.

Da bi izgovor slovenskoga knjievnog jezika bio dobar, veoma je vdno poznavati karakteristine zatvorene i otvorene vokale e i o. To je novost koju treba po-blie upomati.

Zatvoreni samoglasnici artikuliraju se s ulim otvorom usana, a otvoreni sa irim otvorom. e, 6 - jezik je uzdignut vie prema nepcu, pribliava

se poloaju za izgovor i odnosno u (e-+- i, 6-+- u};e, - jezik je oputen, pribliava se poloaju za izgo

vor samoglsnika a (. 6-+- a}.Izgovorite samostalno e, 6, pa e, . Jo jednom: e, e

- ee. Za poetak nastojte da barem ne budu jednaki. Vjebajte se i na primjerima:

eni se meni pili sela ela eni se meni pelji sela ela g6Zi m6li v61i v6lja gli mli voli volja

Iz svoga jezika ne pomajete ni posebni slovenski samoglasnik, tzv. poluglas. U shemi kratkih naglaenihsamoglasnika oznaen je sa aA a u pismu ga biljeimo sa e. Poluglas se u slovenskom jeziku nalazi na mjestima gdje u hrvatskosrpskom stoji nepostojano a.

Izgovaramo ga s malo razmaknutim usnama i lako uzdignutom sredinom jezika. To je mutan glas izmeu e i a; donekle ga moete izdvojiti iz vokalnog r u rijeimatipa smrt. '

Dakle: hrs. smit, slov. sm+t, vft - ves, pes izg. [vas],[pas]. Ne smijete izgovarati ni e ni a, jer npr. slovensko pes, pcis i pes tri i;u razliite rijei.

Poluglas moe stajati i u nenaglaenom slogu (megla), a u zavilnim padeima - kao i nepostojano a -

. ispada.

7

3.

bilo zvezde polnoni

soglasnild

sonanti zvenei nezvenei

[l'], [n'] p6lj [p61']

[lj] [nj] p6lje [p61je]

[dz] [d]

[kodzbek]

lekcija

bilabialni v

8

Tako ste upoznali samoglasnike. Da biste se uvjerili u svoj valjan izgovor, proitajte joo jednom akcentuirani zavretak odlomka iz Cankarove crtice kojoj je originalni naslov Gospod stotnik.

Nebo je bilo jasno. Se se je spominjalo na polnoni sneg in na mrzle jutr6.nje zvezde, ali e je akalo sonca.

Meutim, za valjano itanje slovenskog teksta morate upoznati i ostale glasove.

Ni svi suglasnici slovenskog jezika nemaju svoj znak. m, n, r, _ l, j, v, l', n' s o n a n t ib, d, g, z, , (dz], (d], [y], (Y,] Z V U n ip, t, k, s, , c, , h, f b e z v u n i suglasnici

Mnogi su suglasnici jednaki onima u vaem jeziku. Neke emo razlike ipak morati ipodrobnije obraditi.

Slovenski [I'] i [n'] samo su palatalizirani i nisu identini hrvatskosrpskim palatalima lj, nj. Suglasniki skupovi l + j ten+ j na kraju rijei ili sloga daju [l'] i [n'], dok u poloaju ispred vokala izgovaramo dva suglasnika l + j te n + j; npr. g. mn. p6lj, .sanj izg. [pol'] [san'] -dok p6lje, sanje izg.: [polje], [sanje].

Glasovi [dz], [d], [r] takoer nemaju svoj znak u abecedi. Javljaju se samo u posebnim pozicijama, kad se bezvuni c, , h zbog asimilacije mijenjaju u svoj zvuni par. Npr. K6cbek [k6dzbek], enciba (enadba], h gospodu [ygosp6du].

Od suglasnikih glasova koje ne poznajete najvanije je upoznati tzv. dvousneni [y.]. Za razliku od zubnousnenog v taj se glas artikulira uz sudjelovanje obiju usana. Usne i jezik imaju poloaj kao za izgovor vokala u, ali u tom poloaju ostaju neuporedivo krae. U abecedi ne postoji znak za ovaj glas, a biljeimo ga slovima V ili l.

V

[v6da]

[siy] [siykast]

[predusem]

I [lepJ, [lipaJ

[bey], [vovkJ [p6l'ski]

pravopis

gosp(>d [gosp(>t]

[mlt 6e]

asimilacija

na kraju rijei

na granici dviju rijei

u sredini rijei

Zbog toga dobro nauite izgovor slova v. Izgovarajte ga:

kao - v - ispred samoglasnika; npr. voda, vino; kao - !/- - ispred suglasnika i na kraju rijei: siv,

sivkast; kao - U - U suglasnikom skupu; predvsem, V snegu. Slovo 1 izgovarajte: kao - 1 - ispred samoglasnika: lep, lipa; kao - !/- - ispred suglasni!ka i na kraju rijei: bel, v6lk; kao - 1' - suglasniki skup na kraju sloga ili rijei:

p6l;, pol;ski. Slovenski je pravopis naelno etimoloki, stoga se

rijei piu drugaije nego to se izgovaraju. Tako npr. zvuni suglasnici na kraju rijei gube zvunost. U rijei gosp6d umjesto zvunoga d na kraju itajte t. I na granici dviju rijei zvuni glas gubi zvunost ako druga rije poinje sonantom ili vokalom. Dakle:

pii mlcid oe, a izgovaraj [mlat oe], [mlat m6] itd. U ostalim primjerima asimilacija u izgovoru jednaka je kao i u hrvatskosrpskom jeziku.

Prema tome

pie m o I I i z g o v a r amo ---------- -1---------p6t, gosp6d

mlad oe mlad mo mlad fant brat gre lovec gre k bratu h gospodu

[p6t], [gosp6t]

[mlat oe] [mlat m6] [mlat fantJ [brad gre] [lovedz gre] [gbratu] [ygosp6du]

------------------------- ------

svatba, zgodba sladka, kratka

[svadba], [zg6dba] [slatka], [kratka]

Tako ste svladali slovenski glasovni sustav. Jedino morate zaipamtiti da ima nekih odstupanja od etimolokog principa u pravopisu.

9

predlog s/z

predlog k/h

10

Ispred zvunih suglasnika i samoglasnika pISemo i govorimo prijedlog z:. z bratom, izg. (zbratom], a ispred bezvunih s: s teto, izg. [steto].

Ispred k, g piemo prijedlog h: h kovau, h gospodu, izg. [hkovau], [ygosp6du], inae piemo samo k: k bratu, k oetu, a izg. [gbratu], (koetu].

Razvoj palatalizacije, sibilarizacije, jotovanja i prijeglasa u slovenskom se jeziku ne podudara s razvojem u hrvatskosrpskom, ali se najznaajnije glasovne promjene barem naelno mogu predoiti ovom shemom:

k, g, h t, d c, z, s p, b, m k, g

ispred j daje , , ispred j daje , j ispred j daje , , _ ispred j daje plj, blj, mlj ispred i daje c, z + i (jedino u konjugaciji)

_ iza c, , , , j, lj, nj o prelazi u e

4. lekcija

ALI SMO VSI?

Ali smo vsi? Da, vsi smo. Andrej je tu, S6nja je tu in tui

mama je tu. Ne, nismo vsi. S6nja in Andrej sta tu, a Brea

e ni tu. Brea je e v Zagrebu, a e prihaja v Ljubljano.

S6nja in Andrej e akata. Z Bredo se h6eta uiti slovenino. N6eta se uiti sama. Dobro vesta, da Brea e. prihaja iz Zagreba.

Vsi akajo. Brea je e tu. Zdaj smo vsi. Gremo! Greste tudi vi? Seveda!

RIJECI vsl - svi tudl - takoer sta - (je)su (dvojica,

dvije, dvoje) ie - jo ni - nije e - ve prlhaja - dolazi akatl - ekati akata - ekaju

(dvojica, dvije, dvoje)

hoeta - hoe (dvo-jica, dvije, dvoje)

uiti se - uiti noeta - nee vedetl - znati zdaj - sada gremo - idemo iti - ii seveda - dakako

Ovu ste lekciju poeli slovenskim tekstom. Sada treba da upoznate neke glagolske oblike koji vam nisu bili jasni u tom tekstu.

prezent

biti

dvojina:

dvije osobe ili stvari

Glagol biti mijenja se u prezentu ovako:

Jednina Dvojina Mnoina Odrini oblik

1. 1. sem sva smo nisem nis:va nismo 2. 1. si sta ste nisi ni s ta niste 3 1. je sta so ni nista ni so

Zapamtite! Tri su broja u slovenskome - jednina, dvojina i mnoina.

Dvojinu upotrebljavamo kada se spominju dvije osobe ili stvari.

11

iti - grem

hoem

imam

akcenat

akcenatski tip

stavek (reenica)

12

Drugi glagoli mijenjaju se u prezentu po primjeru hoteti (htjeti) - vedeti (znati).

1. 1. h6e -m -va -mo ve -m -va -mo 2. 1. h6e -' -ta -te ve - -sta -ste 3. 1. h6e -ta -jo ve -sta -jo/do

Kao glagol vedeti spreu se u prezentu jo jesti -jem, dati - dam, iti (ii) - grem.

Drugi glagoli mijenjaju se prema primjeru hoteti -h6em.

Prezent glagola imeti glasi imam. Openito o akcentu u slovenskom jeziku treba za

pamtiti ovo: 1. U slovenskome moe biti naglaen svaki slog, pa i

posljednji (npr. h6em, imam).2. U svakoj rijei, u naelu, samo je jedan- naglaeni

vokal.3. Svi su nenaglaeni vokali kratki; nema dakle duine.4. Kratki naglaeni vokal stoji, u naelu, samo u po

sljednjem ili jedinom slogu.5. Grafiki znak za otvoreni vokal stoji samo na slovi

ma o, e: o - e.Sve rijei svrstavaju se u 3 akcenatska tipa:

1. nepomini: npr. korak, g. koraka - akcenatsko mjestose u promjeni rijei ne pomie.

2. pomini: npr. jezik, g. jezika - akcenatsko mjesto se u osnovi rijei pomie za slog prema kraju rijei.

3. mjeoviti: npr. k6st, g. kosti - akcenatsko mjesto se u nekim padeima pomie s osnove na nastavak.

Sada ponovno proitajte tekst na poetku ove lekcije.

Upitna reenica poinje rijecom ali (da li): Ali smo? Itd.

Odrina reenica tvori se pomou negacije: nisem, noem, nimam, ne vem, ne jem, ne dam, ne grem. Ali nismo? - Nismo. Ali ne ve? Ali ne gre?

PREDSTAVLJAM TI ANDREJA

Ali poznamo Andreja? Kd6 je t6? Ne, Andreja ne poznamo. Ne poznamo ga. Pfvi sliimo zanj, vendar ga h6emo spoznati.

To je Andrej . Andrej je e velik fant . .Zivi V Ljubljani in hodi v 6lo. -Ali ga zdaj poznamo?

Zdaj ga poznamo. Res, poznamo ga. Da, prav dobro ga poznamo.

Koga e ne poznamo? Andreja e poznamo. Ali poznamo Sanjo? - Da, njega e poznamo, nje pa e ne .. S6nje e ne poznamo. Ne, res ne, ne poznamo je e.

Sanja je Andrejeva.sestra. On je fant, ona pa delrle . Tui ona ivi v Ljubljani. - Ali jo zdaj poznamo?

Seveda, zdaj jo poznamo. Seveda jo poznamo. Res, kar dobro jo poznamo.

Brata in sestro poznamo, mame in Bree pa e ne. Ne poznamo jih, vendar jih je treba spoznati.

Mama, S6nja in Andrej se pogovarjajo :Andrej: Samo Bredo je treba e akati, sicer smo

vsi zbraru. Uimo se slovensko. Slovenina ni teka. Midva s S6njo znava slovensko, mama tui, Brea pa ne preve.

Mama: Ona res ne zna pteve, z vama pa se lahk6 precej aui.

Andrej: Ti, mama, nas poslu.a in nam pomaga. Ne sme pa nas motiti. Pri nas se uimo, da ve.

5. lekcija

RLJECI kdoT - tko? poznamo - poznaje-

mo sllilimo - ujemo sllatl - uti vendar - ipak spoznati - upoznati fant - djeak,

momak hoditi - ii, hodati ola - kola rea - zaista prav dobro - vrlo

dobro pa - pak dekle - djevojka kar dobro - ba,

prilino dobro treba Je - treba pogovarJatl se -

razgovarati i!akati - ekati sicer - inae vsl smo zbrani - svi

smo na okupu slovensko - sloven

ski midva - nas dvoje,

dvojica znati - znati prevel! - previe preceJ - dosta pomagati - pomoi motiti - smetati

13

zamjenice

kdo? (tko?) kaj? (to?)

jaz, ti

m. . s. on, ona. ono

m. . s. midva midve vidva vidve onadva onidve

m. . mi me vi ve

m. . s. oni, one, ona

14

Prilikom upoznavanja Andrej j upotrijebio niz

zamjenikih oblika. Nekima je pitao, drugima opet zamjenjivao imenice. Neke je oblike posebno naglaavao (npr. njega poznam, nje pa ne), a neke nije (npr. poznam ga, poznam jo). Ti su se oblici u razlinim prilikama mijenjali kao u hrvatskosrpskom jeziku, a bilo je i razlika.

Nauite deklinaciju upitne zamjenice kdo? (tko?) i kaj? (to?) te linih zamjenica za sva tri broja i sva tri roda. Upitne zamjenice kdo? i kaj? n. kdo kaj Upitnom zamjenicom ili prilogom g .. koga esa kje - gdje, kdaj - kada,. kak6 _..,... d. komu emu kako, zakaj - zato poinjemo a. koga kaj upitnu reenicu. Npr.: 1. o kom o em Kdo je to? Koga pozna? Kje ivii. s kom s im Andrej? Itd. Line zamjenice: jaz, ti, on, ona, ono; midva, vidva, ona

dva; mi, vi, oni, one, ona Jednina n. jaz ti on, ono ona g. mene, me tebe, te njega, ga nje, je d. meni, mi tebi, ti njemu, mu njej, ji a. mene, me tebe, te njega, ga nj6, jo 1. o meni o tebi o njem o njeji. z mano (men6j) s tabo (teb6j) z njim z nj6 Dvojina (dual) n. midva, midve vidva, vidve onadva, onidveg. naju vaju njiju, ju d. nama vama njima, jima a. naju vaju njiju, ju 1. o nama o vama o njimai. z nama z vama z njima

Mnoi.na n. mi, me vi, ve oni, one, ona g. nas vlis njih, jih d. .nam vam njim, jim a. nas vas nje, jih 1. o nas o vas o njihi. z nami z vami z njimi

Osim dvojine (duala), to treba posebno paljivo nauiti, primijetili ste i to da u deklinaciji ima samo est padea. U slovenskoj deklinaciji nema posebnog oblika za vokativ. Gdje u hrvatskosrpskom jeziku dolazi vokativ, u slovenskom se upotrebljava nominativ.

enklitika I u slovensko se jeziku upotrebljava enklitiki oblik ako zamjenica nije naglaena (poznam. . .gg" ne poznam ga) . Enklitiki oblici povezuju se s jednoslonim prijedlozima:

VJEZBE

za pred v na zame predme vame name zate predt.e vate nate zanj predenj vanj nanj zanjo prednjo vanjo nanjo zanj e prednje vanje nanje itd.

1. Stavite glagole u ovim reenicama u odrini oblik. Negacija dolazi ispredglagola. Npr. Andreja ne poznam. Slovenina ni telta.Andreja poznam. Frane je znanec. Brea ivi v Zagrebu. Slovenina je teka. Sonja in Andrej znata slovensko. Franeta je treba predstaviti.

Z. Stavite enklitike umjesto naglaenog oblika zamjenice. Npr. Njega poznam. Poznam ga. - Njega ne poznam. Ne poznam ga. Da, njega poznam. Da, njo poznam. Ravno nje predstavim. Njim piem. Njej ga predstavim.

Ne, njega ne poznam. Ne, nje ne poznam. Ne, ravno njih ne predstavim. Njim ne piem. Njej ga ne predstavim.

3. Vjebajte upotrebu oblika treba je prema primjeru:

. . . . . . . . ga .

. . . . . . . . jo (je).

. . . . . . . . jih.

. . . . . . . . j im.

. . . . . . . . ji ga.

Njega je treba poznati.Njo je treba poznati.Ravno nje je treba videti.Meni ga je treba dati.

Treba ga je poznati. Ni ga treba poznati. . . . . .. jo je . . . . . . . . . . . je . . . . . . . . . . . . . . . . . . . j ih je . . . . . . . . . . jih . . . .. .. . . . . . . . . . . . mi ga je . . . . . . .. mi ga .. . . . . . . . .

f. Napiite sloene reenice prema primjeru:Andrej ni znanec, ampak sorodnik.Andrej ni znanec. Andrej je sorodnik. - Brea ne ivi v Ljubljani. Breaivi v Zagrebu. - Mama se ne ui. Mama nam pomaga.Njega poznam, nje pa ie ne.Njega poznam. Nje pa e ne poznam. - Bredo poznam. Mame ne poznam. -Midva znava slovensko. Onadva ne znata preve.

5. Odgovorite na pitanja:Kd6 je to?Ali ga hoe spoznati?Ali ga pozna? Ali ga ne pozna?Ali ga je treba predstaviti? (Ne, ni . . . . ) Ali ti ga je treba predstaviti? (Ne, ni mi ...... ) Kje ivi Andrej? In Brea?

15

POZDRAVI IN SRECANJA

Dobro jutro! Dober dan! Dober veer elim! Lahko no, gospa! Na svidenje! Pozdravljeni! reno! Zdravo, tovari! Kako ti je ime?S kom imam ast govoriti? Kako se imenujete? Ime mi je Andrej. Piem se pa Stare. Andrej Stare. Dovolite, da vam predstavim Franeta. Sreen sem, da vas poznam. Kako gre? Kako se kaj ima? Kaj pone? Kako pa kaj zdravje? Kako se poutite, gospodina? e kar dobro. Pa vi? Hvala, e kar gre. Ne preve dobro. O, imenitno, hvala! Na zdravje!

16

BI.TECI pozdrav - pozdrav uel!agje - susret lahek - lak gospa - gospoa na svttleDJe - do vienja tovarll - drug tovadllca - druga

rica pisati 1e - zvati se Imenovati se -

zvati se srel!en - sretali KaJ pol!neiiT - Sto

radtii? ztlravJe - zdravlje pol!uUtl se - osje

ati se gospodll!na - gospo

ica lmenltno - Izvrsno

I

NASA DRUZ1NA

Mama pravi: To je naa druina. Vesela druina! Ta ena je Andrejeva mama. Pravijo ji gospa Staretova. Gospa Staretova ima hio sredi Ljubljane. Hia Andrejeve mame stoji ob Dolenjski cesti. V druini Staretovih so: mama, Andrej in S6nja.

Mama ima dva otroka: sina in herko. Moa panima ve. Andrej je njen sin, S6nja je njena herka. Mama ima tudi sestro. Njena sestra ivi V Zagrebu. Mama ima e dve sestri. :Ena ivi V Trb6vljah, druga pa V Gorici. Ve sester nima. To so njeni sor6dniki. Ima tri sestre. Andrej in S6nja imata tri tete. Oeta nimata ve. Mama pog6sto _govori o svojih sestrah. Najve govori o sestri iz Zagreba, manj pa o sestri iz Trb6velj. S6nja pog6sto pie tetam. Vekrat.pie teti v Zagreb. Vedno napie: Preljuba teta! TUdi teta iz Zagreba ima herko. Ime ji je Brea. T@ta iz Zagreba govori slovensko. Mama, Andrej, S6nja in teta govorijo slovensko. Brea razume slovensko. Tudi govoriti posklla.

Teta govori slovensko, Brea pa ne. Brea 1:1e ui slovensko, a e ne zna dovolj. Brea je Andrejeva sestrina, Andrej pa Bredin bratranec. S6nja ni Bredina sestra, ampak sestrina. Brea ne ivi V Ljubljani, ampak V Zagrebu. Brea ivi V Zagrebu, a pog6sto prihaja v Ljubljano. V nedeljo spet prie. 2 Slovenski jezik

6. lekcija

RIJECI pravi - kae druina - obitelj,

porodica praviti - kazati bta - kua ob - uz, pored, na sredi - usred otrok - dijete bi!erka - ki brez - bez n,len - njezin sorodntk - roak tri - troje ta - ova pogosto - i!esto na,jvei! - najvie manJ - manje vei!krat - vie puta vedno - uvijek preljubi - mili,

predragi poskuatt - poku-

ati pa - pak dovolj - dosta ampak - no, nego bratranec - brati prtbaJati - dolaziti spet - opet prlde - doe

17

Brea ima zelo rada sestrino S6njo. A tui Andreja ima rada. Andrej ima rad sestro in mamo. Sestro manj. Sestra je svojeglava, a jo ima vseeno rad. Mama pravi: Sor6dniki prihajajo na obisk.

nul ima - voli zelo - jako, veoma vseeno - svejedno obisk - posjet,

pohod

imenice i. r. na -a

lipo (a.) z lipo (i.) lip (g. mn.) lipam . lipah lipami

'g. mn. sester ladij

gore (n. mn.) gora (g. mn.)

gospa

brez ene na cesti s sestro

18

U ovoj su lekciji upotrijebljene rijei kao mama, teta, sestra itd. u razliitim padeima. Imenice enskog roda s nastavkom -a mijenjat e se kao Mo pokazuje pri-mjer imenice lipa:

Jednina Dvojina Mnoina n. lipa lipi lipe g. lip-e lip lip d. lip-i lip-ama lip-am a. lip-o lfp-i lip-e 1. lip-i lip-ah lip-ah i. lip-o lip-ama lip-ami

U deklinaciji imenica enskog roda morat ete posebno pripaziti na dualske oblike, a i na neke druge padee: a. jed. na -o, i. j ed. na -o, g. dv. i mn. bez nastavka, Ldv. i mn. na -ah.

Promjene osnove Da bi se olakao izgovor suglasnike skupine u g. mn.,

umee se poluglas : dekla - dekel, emlja - emelj, iskra - isker, a ispred -j- umee se i: ladja - ladij.

Promjene nastavka Kao stilska posebnost u mnoini, osobito u starijim

tekstovima esto su nastavci naglaeni (g. mn. na -a):gore, gora, goram, gorami. Tada su naglaeni i nastavci u g., a. i i. jed. : brez ene, po vod6, za goro.

Imenica gospa (gospoa) mijenja se ovako: Jed. gospa, -e, -e, -6 -e, -6; Dv. gospe -a, -ema, -e, -eh, -ema; Mn. gospe -a, -em, -e, -eh, -emi.

Prijedlozi brez, do, iz, od, na, v, s/z slau se s istim padeima kao i u hrvatskosrpskoin j eziku:

brez ene, na cesti, s sestro.

akcenat Akcenat

U toj deklinaciji gotovo sasvim prevladava nepomini tip, gdje akcenatsko mjesto ostaje na istom slogu u svim padeima:

1. lipa2. 3. gora, gore

velika veina; ne pomie se akcenatsko mjesto u osnovi; mjeoviti tip ima desetak imenica (stilska posebnost). Akce:{l.atsko mjesto prelazi s osnove na nastavak u g., a. i instr. jed. te u dv. i mn. u cjelini. U svakidanjem govoru idu u 1. tip, kao i posebnost megld (dakle: megla).

VJEZBE

1. Odgovorite. na pitanja:Kaj pravi mama?Kdo je ta ena?Kako ji pravijo?Kje ima mama hio?Ali ima mama e moa?Ali imata otroka oeta?Ali sta otroka brez tet?O kom mama najve govori?Kako napie Sonja teti?

Ali ima teta herko? Kako ji je ime? Ali Brea razume slovensko? Ali zna Brea dovolj ? Ali zna govoriti? Ali ivi Brea v Ljubljani? Koga ima Brea rada? Ali ima e koga rada? Kdo prihaja na obisk?

2. Suprotne reenice rastavite u po dvije proste:Npr.: Brea se ui slovensko. Vendar e ne zna dovolj .

Brea ne ivi v Ljubljani. Ona ivi v Zagrebu.

Brea se ui slovensko, vendar e ne zna dovolj. Brea ivi v Zagrebu, a pogosto prihaja v Ljubljano. Brea ne ivi v Ljubljani, ampak v Zagrebu. Brea ni Andrejeva sestra, ampak sestrina. Sonj a ima mamo, oeta pa ne .. Mama govori o teti iz Zagreba, o teti iz Trbovelj pa ne.

3. Ispiite iz teksta Naa druina deset imenica enskog roda pa ih postaviteu tablicu s prijedlozima za razliite padee:

1. 2. 3.

teta

brez

tete.

k/h za

teti teto

4. Prevedite tekst Naa druina na hrvatskosrpski jezik.5. Mijenjajte u prezentu glagole: iveti, imeti, praviti.

2*

o s/z

teti teto

19

6. Potraite meu imenicama enskog roda u pjesmi Kanglica stilske posebnosti. Sjetite se akcenatskih tipova u imenica enskog roda.

20

Oton Zupani: KANGLICA

Deklica la je po vodo z lepo srebrno kanglico. Zora na nebu sevala, ptiica v logu pevala. Jagoda zrela nudi se: Daj, le za hip pomudi se! Jagoda rdeka, dober dan! Ali moj bratec je bolan in ozdravi! prej ne b6, da mu prinesem iz vrelca vodo, deklica moram zajeti jo, preden e sonce obsveti jo . . . Hladne vodice zajela je, bistro domov odhitela je. Deklica la je, po vodoz lepo srebrno kanglico, deklica je domov prila, kanglica bila zlata vsa.

grem dom6v sem doma grem po vodo Tim za gorami, tim za vodamipozdrav z gora V gorih grmi, se. bliska pomladne vode

RIJECI kangliea - kantica deklica - djevojka Je la - ila je log - lug pomudltt se - zadr-

!ati se, ostati rdei! - crven bolan - bolestan preJ - prije bo ozdravll -

ozdravit e prlnestt - donijeti zajett - uzeti,

zahvatiti preden - prije nego obsvetttl - obasjati sonce - sunce domov - kui odbitett - po!uriti grm.i - grmi bllska se - sijeva megla - magla pomladna - proljet-na

DOBER TEK ZELIM

Mama kllha kosilo. Ima mn6go skrbi in dela. KUhati ni lahkastvar, a mama kllha dobro in same dobre stvari. Danes pripravlja peeno kok6. Kok6 ji prinese enska iz vasi. Ta enska ne ivi v Ljubljani., ampak na vasi. Zenska pravi: Kok6 se najb6lje pee na masti. Mama to dobro ve. Nik6li ne pee kok6i brez masti. Zdravniki pripor6ajo rastlinsko mast, vendar mama pog6sto pee tui s svinjsko mastj6.

Kok6 najprej oisti, nat6 jo poloi V peico.Mama pee kok6 v peici, otroka sedita pri pei in jo gledata. Mama najprej poloi kok6 na enostran. Cez nekaj asa jo obrne: M6ra se spei e po drUgi strani. S strani jo obfne e na hfbet, nat6 pa jo pusti V peici. Tak6 ! Kok6 je peena z vseh strani.

Staretovi jedo za kosilo peeno kok6. Pri kosilu pa jedo e druge jedi. Med jedj6 ni lep6 govoriti. S6nja med jedj6 ne govori, z mislijo pa je e pri peenki.

Kok6 ima mn6go kosti. Na kosteh pa je slastno meso. Mes6 gre V slast. Andrej ree : lzvfstno je! Tekne mi! S kostmi pa ni kaj poeti. Kosti niso dobre. Mama vfe po kosilu kosti v smeti ali pa v ko za odpadke.

7. lekcija

RIJECI kosilo - ruak delo - rad pripravljati -

spremati lenska - lena vas - selo zdravnik - lijenik rastllnsld - biljni najprej - najprije nato - zatim pei!ica - penica pei! - pe obrniti - okrenuti hrbet - lea pustiti - ostaviti z vseh - sa svih jed - jelo misel - misao teknitl - prijati,

ii u tek poi!eti - . nainiti,

raditi vrei!i - baciti smeti - smee

21

S6nja in Andrej se med kosilom pred materjo ne prepirata. Mama ne more verjeti svojim oem.Gleda ju z ljubeznijo. Pri tem si misli : V moji mladosti je bilo drugae. Zdaj ivimo brez skrbi. Zdaj si lahk6 privoimo vasih tui peeno koko. Ninam ne manjka!

ne mqre - ne moe verJeti - vjerovati ljubezen - ljubav v moji - u.mojoj drugai!e - druki!ije privoi!iti - priu-

titi vi!aslh - katkad nii! - nita manjkati - nedo-

stajati, manjkati

'Andrej pravi : Da, mnogo si privoimo!

imealee i. r. na nsJunlk

povest kost

povest ljubeznivost nit

- misel

2 mislijo

mati hi!i

prsi

kqst: kosti

22

Imenice kao jed, kost, koko enskog su roda, a svravaju na suglasnik. Mijenjaju se kao povest ili kost:

Jednina pvojina Mnoina n. povest k6st povesti kosti povesti kosti g. povesti kosti povesti kosti povesti kosti d. povesti kosti povestma kostema povestim kostem a. povest k6st povesti kosti povesili kosti I. povesti kosti povestih kosteh povestih kosteh i. povestjo kostj6 povestma kostema povestmi kostmi

Prema primjeru povest mijenjaju se sve dvolone. i vieslone imenice te jednoslone nit, mi, smft, sluz.

Sve ostale jednoslone imenice mijenjaju se prema primjeru kost (od dvoslonih jedino jo oblast, pomo) .

Do promjena u osnovi dolazi kod rijei s poluglasom ispred sonanta u posljednjem slogu (misel itd.). Poluglas u zavisnim padeima ispada, a nastavci umjesto -jo (i. jed.), -ma (d. dv.), -mi (i. mn.) glase: -ijo, -ima, -imi. Npr.: z mladostjo: z mislijo, z ljubeznijo, s pesmimi.

Posebnost su imenice na -ev: britev, molitev, ceTkev i dr. U jednini mijenjaju se kao misel (u g. dolazi- -e: bTitve), a u dvojini i mnoini kao imenice na -a: etve, molitvam, ceTkvah itd.

Po tom se pravilu mijenjaju i imenice mdti (mdteTe, mdteTam, mdteTah) i hi (heTe, heTam, herah).

Imen:ca pfsi mijenja se prema primjeru povest: pfsi, pfsi, pfsim, pfsi, pfsih, pfsmi.

Imenice koje se mijenjaju prema primjeru kost dobivaiu u g. i i. jed. naglaene nastavke (brez skTbi, s kostjo ) . U dvojini i u mnoini svi su nastavci naglaeni: kosti, kosti, kostem, kosti, kosteh, kostmi.

Tako ete mijenjati i imenice kri (krv) i oi: krf, krvi, s krvj6; oi, iz oi, v oeh, z omi.

krf, s krvjo oi, y oeh akcenat

kost

Nepomini akcenatski tip najbrojniji je u ovoj deklinaciji. Primjer: mlad6st. U mjeoviti tip idu jednosloneimenice osim nit, mi, smrt, sltlz te pom6, oblcist. Primjer: k6st. Zapamtite naglaene nastavke U: g., i. jeci. te dv. i mn. Tako ne moiete kod tih imenica pogrijeiti uakcentu.

V.1EZBE

1. Odgovorite na pitanja:

Kaj kuha mama? Ali je kuhati lahka stvar?Kaj pripravlja danes? Kdo ji prinese koko? Ali ivi ienska v Ljubljani?Kaj priporoajo zdravniki? Kje pee koko in kje sedita otroka? Ali je med jedjo lepo govoriti?

Kje je Sonja z mislijo? Kaj je na kosteh? Kaj ree Andrej? Kam vrie mama kosti? Kako ivijo Staretovi? Kaj si lahko privoijo? Ali jim kaj manjrka?

z. Ispiite iz teksta Dober tek lelim sve jednoslone i vieslolne imeniceenskog roda na suglasnik, pa im odredite pade, broj i akcenatski tip.

3. Stavite Imenice u zagradi u potrebni pade:

Mama ima mnogo (skrb). Mama kuha same dobre (stvar). (Koko) jivedno prinese ienska iz (vas). Sonja in Andrej sta brez (skrb). Med (jed) se ne prepirata. Mama ju gleda z (ljubezen) v (oi). Sonja je z (misel) ie pri peenki. V mamini (mladost) je bilo drugae.

4. Mijenjajte u jednini, dvojini, mnoini imenice jed, misel, kri, sol, noi!.

zajtrk . - doruakkosilo _: objed, ruak veerja - veera tek - tek, apetitjedilnik - jelovnikteden - tjedanponedeljek, t6rek, srida, etftek, pete sobOta, nedelja

5. Prevedite na hrvatskosrpski jezik jelovnik za ovaj tjedan:

23

JEDfLNIK ZA TA TEDEN Mfzli dnevi so vzrok za spremembo potrebe

po hram. Potrebujemo nekoliko izdatnejo hrano, zat6 jo obogatimo z nekaj ve . mesa in maobnihivil, vendar ne srne manjkati tui sadja in zelenjave. Za zajtrk vam pripor6amo tople mlene pijae, knlh z maslom in medom ali krUh s sirom ali jajca,pripravljena na razline naine, ter sadje. V tem asu mora biti va zajtrk obilneji kot v tOplih dneh. Ponedeljek Kosilo: zelenjavna jUha, rezanci s sirom, kompot Veerja: duena pinaa, pire krompir, jajce TOrek Kosilo: fiolova jUha, knlli, sadni sok ali sadjeVeerja: peen krompir V oblicah z maslom, moto-

vilec v .salati, bela kava S reda Kosilo: paradinikova jUha, peene nbe, krompir

v kosih, salata Veerja: opeena slanina s ebwo, krUh, aj Cetitek Kosilo: krompirjeva jUha z ohrovtom, mesni

sva.Ijki, porova oma.ka, meana salata Veerja: ajdovi ali koruzni ganci, mleko ali kava Petek Kosilo : dueno kislo zelje, peene krvavice Veerja: mlena kaa Sobota Kosilo : zdrobova juha, vampi po primorsko z

zeljem Veerja: pageti s sirom, solata Nedelja Kosilo :

Veerja: 24

goveja jUha, teleji zrezek, duim ri, endivija s krompirjem in esnom, sadjekostanjev puding, kava, aj z limono

RIJECI dnevi - dani mrzel - hladan vzrok - uzrok sprememba -

promjena potrebovati -

trebati lzdatneJill -

lzdantji nekaJ - neto . lvilo - namirnica sadJe - voe zelenJava - povre piJai!a - pie maslo - maslac obilneJill - obilniji kot - nego zelenjaven - od

povra duilena ilplnai!a -

pirjant pinat flzol - grah v obllcah - u lupi

nama motovllec - mato-

vilac . salata - salata paradinik - rajica kos - komad,

krika peterllJ - periin ebula - luk ohrovt - kelj svaljkl - valjuci omaka - umak por - poriluk aJdov - heljdin

' koruza - kukuruz zdrob - krupica vampl - filecl, tripe

(jelo od goveeg eluca)

goveja JUha - go-veda j uha

zrezek - odrezak i!esen - bijeli luk kostanJ - kesten

NA OCETOVEM GROBU

Se nekaj dni je do pfvega novembra. Takrat jedan mftvih. Mama vzame otroke s seboj na pokopalie. Andrejev oe je pokopan V grobnici Z desetimi partiz.

Mama tiho joka. Brea noe spraevati. Andrej hodi poasi inje zamiljen. Skozi veje na drevju piha veter in otresa rumeno jesensko listje.

Mama prie vsa.ko leto na ta alostni kraj. Na grobu je potrebno e mnogo dela. Treba je oistiti stezo in poravnati pesek na njej, posaditi roe V fno pfst na grobu, na sam praznik pa prigati sveico.

Tudi Andrej ima mnogo dela pred praznikom. Uenci osnovnih .ol morajo okrasiti s cvetjem spominske ploe po mestu in na ta nain poastiti spomin padlih borcev. Povsod se pripravljajo na alno sveanos s polaganjem vencev ob spomeniku v Parku talcev.

Andrej razmilja. Misli na svojega oeta. Komaj se ga e spominja. Mono ga pogrea. Premiljuje o loveku in njegovi usodi, o ivljenju in smfti.

Clovek hrepeni po srei, dela, ljubi in umira, bori se proti vojni, sovratvu in nesrei. Vstaja in pada, zaklene se vase ob vsa.kem porazu, a se spet dvigne ob zmagi.

Teko je, a vendar je vredno iveti in delati.

8. lekcija

RIJECI oi!etov -- oev takrat - tada vzetl - uzeti otrocl - djeca pokopalliii!e -

groblje. z desetbnl - s deset jokatl -,. plakati spraiievatl -

zapitivati poi!asl - polagano skozi - kroz veja - grana drevJe - drvee plbati - puhati otresati - stresati rumen - ut listJe - lie pritl - doi pesek - piesak l'rst - zemlja prigatl - zapaliti u!!enec - ui!enik cvetje - cvijee ploi!a - ploa spomin - sjeanje,

uspomena povsod - svuda venec ---, vijenac komaj - jedva spominjati se -

sjeati se moi!no - jako pogrea - nedostaje

mu premilJevatt -

razrnilj ati i!lovek - i!ovjek usoda - sudbina ivljenje - ivot hrepenetl - eznuti proti - protiv vojna - rat sovratvo - mrnja vstajati - ustajati zakleniti -

zakljuati dvigniti - podii zmaga - pobjeda vredno Je - vrijedi delati - raditi

25

Infinitiv

ela- : elapolje- : posla-

elam : l!lati ravnam : ravnati

mislim : misliti vidim : vieti sliim : sliati h6dim : hoditi

astim : astiti ivim : iveti

leim : leati

vignem : vignitl

krenem : kreniti vzamem : w.6ti . tresem : tresti lezem : lesti paem : pasti grebem : grebsti reem :rei

zanem : zaeti !gem :!gatl

26

Poznato vam je ve da su prezentski nastavci kod glagola -m, -, -; -va, -ta, -ta ; -mo, -te, -jo.

Infinitiv u slovenskom jeziku zavrava na -ti./-a Infinitiv i prezent svakog glagola morate dobro zapamtiti. Ako ne poznajete te oblike, nemogue je tvoriti neke druge glagolske oblike (npr. imperativ ili perfekt). Nekie se oblici tvoriti od prezentske osnove, a neki od infinitivne. Prezentsku osnovu pokazuje oblik za 3. lice jednine (dela-). Infinitivna se osnova dobije ako se infinitivu oduzme nastavak -ti: delati - dela.

Kod nekih e glagola obje osnove biti jednake,kod nekih opet razliite.

Prema prezentskoj osnovi mogu se glagoli podijeliti u etiri razreda, i to u glagole na -am, -im, -em, -jem.

1. razred: -am-am :-ati-am :-ati

2. razred: -im -im :-iti-im : -e'ti-im :-ati -im: iti

-im :-iti -im :-l!ti

-im :-ati

3. razred: -em -em :-iti

-em :iti -(am) -em : -l!ti -em :-ti -em :-ti -em :-ti -em :-ti -em :-i

-em :-l!ti -em :-ati

delati, jokati, pihati, akati; ravnati, konati, divjati, spoznati, igrati.

misliti, istiti, meriti, slutiti; videti; sliati; hoditi, nositi, prositi, voditi, skoiti; astiti, kositi, dobiti, deliti, moriti; iveti, eleti, sedeti, hrepeneti, vise ti; leati, beati, driati, kriati, molati.

ogniti, dotakniti, umakniti, stegni ti; kreniti, treniti, zakleniti, kloniti; vzeti, vneti, objeti, sneti, verjeti; tresti, nesti, rasti; lesti, gristi, vesti; pasti, krasti, sesti, vesti; grebsti, tepsti, zebsti; sei (seem), moi (morem), lei (leem); zaeti, napeti, poeti; gati, tkati

kupujem : kupovati 4. razred: -jem(u)jem : -ovati kupovati, premiljevati, kovati,

. snovati; -jem : -ati -jem : -ati

iskati (iem), peljati (peljem) ; risati (riem), rezati (reem) ;

p6ljem : poslati piem : pisati pijem : piti -jem : -ti peti (pojem), teti (tejem), skriti

(skrijem). akcenat d6lam : delati h6dim : hoditi krl!nem : krenftl vzamem : vzeti p6ljem : poslati

Akcenat je esto u prezentu i infinitivu na istom slogu. Tako je u svih glagola prvog razreda. U drugom razredu izuzetak je samo tip h6dim : hoditi. u treem su razredu prezent i infinitiv naglaeni na razliitim slogovima kod tipova krenem : kreniti i 11zcimem : 11zti, a u etvrtom tip p6Jljem : poslti.

Koi:I tih glagola akcenatsko mjesto u infinitivu nalazise na vokalu ispred nastavka, a kod prezenta na osnovi. Nosioce tih tipova valja dobro zapamtiti.

VJEZBE 1. Napiite odgovore na pitanja:

Kdaj je dan mrtvih?Koga vzame mama na pokopalie? Kje je pokopan Andrejev oe? Kako hodi Andrej ? Kaj dela veter? Kajj je treba oistiti na pokopaliu? Kaj morajo okrasiti uenci? Na kaj se povsod pripravljajo?Kje pripravljajo alno sveanost?

Z. Napiite infinitiv od ovih oblika u prezentu: je, vzame, joka, hodi, piha, otresa, ima, morajo, pripravljajo, razmilja, misli, spomni, pogrea, hrepeni, dela, ljubi, umira, bori se, zaklene se, dvigne se.

3. Napiite prezent od ovih infinitiva:_

spraevati, oistiti, poravnati, pri!gati, okrasiti, poastiti, priti, !j.veti, delati. 4. Ove glagole mijenjajte u dvojini i mnoini prezenta i omafite akcenatsko

mjesto: delati : delam, . . . . poastiti: poastim, . . . . morati : moram, . . . . priti: priem, . . . . poravnati : poravnam, . . . . hoditi: hodim, . . . . misliti: mislim, . . . . vzeti: vzamem, . . . .hrepeneti: hrepenim, . . . . vstati: vstanem, . . . .

S. ProBtajte glasno Udovievu pjesmu Poslednja minuta. Pazite na naglasak. Jeste li razumjeli o emu pjesnik pjeva?

&. Ispiite: iz pjesme Poslednja minutac sve glagole. Napiite prezent i infillitiv tih glagola i omafite akcenatsko . mjesto.

.27

J6e Ud6vi:

POSLtDNJA MINUTA

Pred pukami stojim, jutro vstaja, ivo jutro poslclnjega maja,tenko jok zvona je segel do tihega kraja. Pred pukami stojim, sonce, limo izza zelenega hriba vstam, posleclnji me s svojo isto lujo nahrani!

Pred pukami stojim, in vidim veliki vzrok in duha, ki je kriv, a kdor mori, je mftev in mftvi ostane iv.Pred pukami stojim, ljubim ta svet, sleclnjo bil, sleclnjo travo, in tople loveke oi, upfte v asov daljave. Pred pUkami stojim, kje je tfsta vesela deklica V tej minuti? Roko je stegnila iz sinjih sanj in ni ne sluti. Pred p'llkami stojim, oko na gfmu cvetoem e sok ivljenja pije, umfl bom S cvetjem V oeh, samo Se V venec mi vije. Pred pukami stojim, e nesejo tesno, ozko, fno rakev. Ne veite oi ! Buden bom konec doakal! Pred pukami stojim, ta smft je velika in komaj sem je vreden. A akaj jih meri dvanajst in ne le eden? Pred pukami vznak lei, jata krjancev s polja bei, sape bfze raznesejo njegov zadnji dih, z njim blagoslovijo svet, e nem in tih.

2a

RIJECI (po)sledDJi - po-

sljedDJi tenko - tanko Jok - plai! Je segel - dopro je umo - hitno, lumo vstati - dii &e,

ustati lui! - svjetlost posledlljii! - po-

sljednji put ki - koji bil( - biljka i!lov - ljudski dalja a - daljina tista - ona sanje - snovi, sanje stegnila - isprullla cvetoi! - koji cvjeta umrl bom -

umrijet u ozek - uzak rakev - lijes buden - budan doi!akal bom -

doi!ekat u vreden sem - zaslu-

lujem eden - jedan dvanajst - dvanaest vznak - nauznak Jata - jato krJanec - eva sapa - povjetarac,

lahor raznesti - raznijeti dlh - dah

7. Proitajte ove uganke (zagonetke) i nauite koju od njih napamet:

UGANKE

Brez kljua je zaklenjeno, ez goro je namenjeno ; vsak labko ve, komu in kam, kako in kaj pa eden sam.(Pismo)

oton Zupani

Zlato va16vje krog in kr6g, bredem do pasa, ne zm6im si nog. (Zrelo ito)

Komaj odpre oi, e na plotu stoji pa klie ez pet vasi : Dani se, dani! (Petelin)

Kaa klopotaa: t6stran gria v lUknjo zleze, onstran gria ven prileze. (Vlak pod predorom)

oton Zupani

Manica Komanova

Jo!e Smit

29

9. lekcija

NA IZLETU MED GORSKIM! VRHOVI Vesela dnlina se odpravlja na izlet v hribe.

Vremenski preroki obetajo sonen dan. Clovek se navelia mestnega hrupa, prahu iri tovarnikega dima. Ljudje odhajajo e navsezgodaj iz msta. Na sveem gorskem zraku preivijo jesenski dan vsak po svoje : nekateri ostanejo v dolini, ne zaupajo vremenu, saj pravij kmetje, da ob terri asu na vrhovih pogosto zapade e nekaj centimetrov snega. Na sprehodu skozi jesenski gozd nabirajo gobe. V hladu lahko ostanejo do popoldneva, ali pa se

. vfnejo k planinski koi in nato z avtobusom domov. Drugi se z inico povzpnejo V kraljestvo gorskih velikanov.

Med njimi. sta tui Brea in Andrej s prijatelji. Nekaj starejih mo stoji pri zgornji postaji. Od nje se odpira veliasten razgled do Ljubljane. Dekleta s pisanimi rt'.itami okrog vratu in s trakovi V laseh so e vedno brez glasu . . Pfvi so tako visoko. Brea gleda temne oblak

Danes lahko deuje. Ti pa si prelahko obleen za ta letni as.

Le brez skrbi! O deju in mrazu ni sledu! - ree Andrej .

Fantje z dolgimi lasmi in tekimi riahfbtniki gredo na pastirsko sreanje na Krivem hfbtu. Tam igrajo za ples Veseli hribovci. Vsi so dobre volje. e Brei se razvedri obraz.

30

RIJECI med - medu druilina - drutvo odpravljatl se -

spremati se prerok - prorok obetatl - obeati navellatl se -

zasititi se mestnl - gradski brup - buka prah - praina odhajatl - odlaziti navsezgodaJ - rano vsak - svaki nekaterl - neki zaupati - vjerovati kmet - selj ak sprehod- - etnja gozd - uma nabirati - skuplj ati goba - gljiva vrnitl se - vratiti se povzpetl se - po-

peti se . inica - iara velikan - div postaja - stanica odpira se - otvara se razgled - vidik pisan - aren ruta - rubac,

marama okrog - oko trak - vrpca lasje - kosa prvl - prvi put delevatl - kiiti obleen - obuen letnt as - godinj

doba de - kia sled - trag nahrbtnik - naprt-

njaa Igrati - svirati

imenice m. r.

korak

starca oe : oeta Franceta Stare ta Ton eta

gospodarja

grad : gradu

mo : moa

gradovi svet6vi c:vet6vi

kmetje moje moem brez las otrOk otr6k

U ovoj lekciji nalazimo niz imenica mukog roda (izlet, prah, vfh itd.). Promjena slovenskih imenica mukog roda prilino nalikuje na onu u hrvatskosrpskom jeziku, no ima i nekih razlika.

Na primjeru deklinacije imenice korak lako ete ih zapamtiti.

Jednina Dvojina Mnoina

n. korak koraka koraki g. koraka korakov korakov d. koraku korakoma korakom a. korak koraka k;orake 1. koraku korakih korakih i. korakom korakoma koraki

Kod i.n1enica koje znae neto ivo jednaki su a. i g. jed., a kod onih koje znae neto neivo a. i n . . jed.

Poluglas (u hrvatskosrpskom jeziku na njegovu se mjestu nalazi nepostojano -a-) u zavisnim padeima ispada : starec - starca.

U promjeni ;proiruju osnoV'U za jedan slog sa -t imenica oce i domaa vlastita imena: oe : oeta, Frane : Franeta, T6ne : T6neta, France : Franceta; Stare : Stareta.

Imenice koje svravaju na, -r dobivaju izmeu osnove i nastavka -j-: gospodar : gospodarja (izuzeci: prostora, govora, veera, bisera, severa, ot6Ta).

Promjene u nastavcima U g. jed. imaju naglaeni -ii ove imenice: grad, med,

mah, las, sad, sled, strah, glas, rod, pas, prah, ;ez (g. jed. : gradu, medu itd.).

Naglaeni -a u istom padeu imaju imenice : mo, svet, sneg, les, dolg, voz, zob, bog (g. jed. : moa, sveta, snegii itd.) .

Dugu mnoinu (s uvijek naglaenim umetkom -ov-) imaju imenice sa g. jed. na -u i -a (gradu, gradovi; sveta, svet6vi), a osim njih j o i ovi primjeri : cvet, gozd, dom, zvon, grob, veter (cvetovi, gozdovi, domovi itd.).

Umjesto nastavka -i u n. mn. imaju nastavak -je ovirijetki primjeri : kmet;e, ftint;e, brtitje, gospodje, golobje, a .nagJaeil.i -je: moje, lasje, zobje, ljudje. Kod njih su l. d. i. mn. na -em, -eh, -mi : ljudem, ljudeh, ljudmi, dok je g,.. mn. bez mrstavka: brez mo, lcis, zob - brez ljudi.G. mn. bez a imaju j o ovi primjeri : otrok, konj : otr6k.i k'Rj.

Sibilarizacija se j avlja samo u imenici otrok: n. mn. otroci, 1. mn. pri otr6cih.

31

akcen:at

VJEZBE

Imenica dan mijenja se ovako: Jed. d8n, dne (dneva), dnevu, dan, pri dnevu, z dnem

(dnevom) ; Dv. dneva, dni, dnema (dnevoma), d.ni, dneh (dnevih),

dnema (-oma) ; Mn. dnevi, d.ni, dnem (dnevom), dni {dneve), dneh (dne

vih), dnevi.Nepomini tip ie najbrojniji : korak : koraka. Pomini tip ima otprilike 70 imenica: lovek : loveka

(jezik, medved, otok, pTedlog, pTostoT, ssed, t'f'ebuh, otoT, pTevod itd.).

Mjeoviti tip imaju imenice sa g. jed. na -a i -u: mo4, gTadun. mn. na -je: moje, lasje.

Imenica pes (pas) ima stalno naglaene nastavke: pes, psd, psu itd.

1. Odgovorite na pitanja:Kam se odpravlja vesela druina?Kaj obetajo vremenski preroki?Cesa se lovek navelia?Kdaj odhajajo ljudje iz mesta?Kje ostanejo nekateri? In zakaj?Kaj pravijo kmetje?

Kaj delajo na sprehodu?Kam se povzpnejo drugi?Kdo stoji pri zgomji postaji?Kaj gleda Brea?Kaj ree Andreju?Kam gredo fantje?Kdo igra za ples?Komu se redri obraz?

2. Deklinirajte u mnoini imenice: cvet, dom, glas, svet, zob (npr.: cvet, cveta.cvetOvi, cvetOv, cvet6vih, itd.).

3. U tekstu Na izletu med gorskim.i vrhovi pronaite sve imenice mukogroda te im odredite akcenatsko mjesto.

4. Stavite imenice u zagradi u potrebni pade:(Mo) se sprehajajo po ulici. Zima je brez (sneg). Z Ljubljanskega (grad) jelep razgled. Miza je iz (les). Pri (ljudje) je vse mogoe.

5. Dopunite reenice imenicom dan u potrebnom padeu:Ves ljubi . . . lije kot iz kafa. Zabavamo se do belega . . . . Tatovi kradejo pri belem . . . . . Vstanem pred . . . . in grem v gozd. Pozimi so . . . . . kratki. Ca-kam te e teden . . . . Lepim . . . . . gremo nasproti. Ob deevnih . . . . . lovek nima kaj poeti. Za deevnimi . . . . . . prie vedno sonce.

6. Proitajte naglas prognozu vremena:

32

VREMENSKA. NAPOVED

Vremenska slika: Podr6je visokega zranega pritiska, ki zajema $everno in srednjo Evropo, na svojem jllnem delu poasi slabi. Nad nae kraje doteka ob jugozah6dnih vetr6vih hladneji zrak, ki bo e jutri povzr6il svee in nestalno vreme.

Nap6ved za jutri : Ponoi in ez dan e preteno jasno, na Prim6rskem burja, pop6ldne so v n6tranjosti m6ne posamezne krajevne nevihte ali plohe. Hladneje bo.

Nap6ved za druge kraje Jugoslavije : Spremenljivo oblano z delnimi razjasnitvami, pojutrinjem poslabanje vremena. Padavine se boda razirile nad vso dravo.

Vreme v Sloveniji ob 19h: Ljubljana: megla, zrani pritisk 1 0 1 1 milibarov,mon6 pada. K6per: dellje, piha btl.rja s hitr6stjo 80 km naUro, zrani pritisk raste. Manbor: oblano, po nevihti, piha moan severozah6dni veter, zrani pritisk je ustaljen. Triglav-Kredarica : v oblakih, _snei, 70 cm snega.

K nevihti se pripraivlja. SOnce sije. Sonce pripeka. Lije kot iz kafa - (iz kabla) . Grmi, bliska se - (grmi, sijeva) . .Sopamo, vroce, prijetno toplo je. Snei. Deeven dan. Za dejem pride sonce.

3 Slovenski jezik

RIJECI napoved - prognoza podrol!je - podruje zajematl -

obuhvaati del [-li - dio pol!asi - polagano doteka - dolazi zahod - zapad hladneJi - hladniji Jutri - sutra povzrol!iti - prouz-

roiti nestalen - nestalan l!ez dan - preko

dana burJa - bura popoldne - popod

ne, poslijepodne notranjost -

unutranjost moen - mogu kraJevni - lokalni nevihta - oluja ploha - pljusak spremenljivo -

promjenljivo delni - djelomian razJasnitev -

razvedravanje pojutrinJem -

preksutra poslabanje - po-

goranje padavine - oborine raziritl - proiriti hitrost - brzina ura - sat sneii - snijei pripekati - pei soparno - sparno bllsk - munj a deieven - kiovit posamezni - pojedi-

nani

33

I O. lekcija

DANES OSTANEMO DOMA

Megleno jutro lei nad mestom. Brea telefonira Andrejevi . mami iz tudentskea naselja. Tu je zdaj njeno zaasno stanovanje. Sobo ima v tretje . nadstr6pju, telef6nska celica pa je pri vhodu v posl6pje. Zat6 se m6ra spustiti po stopniu. Ko:r:naj h6di. Koleno jo mon6 boli od verajnjega izleta. Breda: Halo, so tam Staretovi? Glas: Kak6, prosim? Ne, pom6ta. Breda: Se to! tevilka menda ni napana? I . . .

Halo! Staretovi? Mama: Staretova pri telef6nu. Breda: Brea klie. Dobro jutro. Je Andrej doma? Mama: Ne, pravkar se je odpeljal s kolesom po

mleko. Breda: Ali se lahk6 oglasi pop6ldne pri meni V

naselju? Danes ostanem nemara kar doma. Veraj sem se na plamni udarila na koleno, boleina pa n6e prenehati. V so n6 nisem zatisnila oesa.

Mama: Saj pravim! Taken izlet je za dekle preveliko breme. Potem tui jutri zveer ne greste v gledalie?

Breda: Res ne vem . . . Mog6e v etftek. Ali pakdaj kasneje. Ob sredah je tako preve ljudi pri predsttivah. Lep6 pozdravite sina.

Mama: Bom, hvala! reda: In na svidenje! 34

RIJECI doma - kod kue meglen - maglovit lltudentllkl - stu-

dentski zai!asen - privremen stanovanje - stan telefonska celica -nadstropJe - kat

telefonska govornica

vhod - ulaz poslopJe - zgrada stopnli!e - stubite vi!eraJllnJI - jue-

ranji prositi - moliti pomota - zabuna iitevUka - broJ menda - valjda napai!en - pogrean klicati. - zvati pravkar - upravo

sada kolo - bicikl oglasiti se - javiti se nemara - mo!da vi!eraJ - juer bolei!lna - bol prenehatl - prestati zatlsnitl - sklopiti

(oi) takiien - takav zvei!er - uveer gledallli!e - kaza-

J.l,te i!etrtek - etvrtak sobota - subota torek - utorak

imenice s. r.

mesto

deki. -eta

vreme, -ena

J te16, telesa

mesto : polje

akcenat

ab sobotah

U ovoj se lekciji javlja niz imenica srednjeg roda koje zavravaju na -o ili -e (;utro, stanovan;e). Mijenjajuse prema primjeru mesto:

Jednina Dvojina Mnoina n. mesto mesti mesta g. mesta mest mest d. mestu mestoma mestom a. mesto mesti mesta 1. mestu mestih me stih i mestom mestoma mesti

Deklinacija imenica srednjeg roda prilino je slina deklinaciji imenica mukog roda. Posebno treba zapamtiti samo to da su g. dv. i mn. bez nastavka i da su izjednaeni n. i a. svih brojeva.

Kao mesto mijenjaju se ve jednakoslone imenice, a kod ostalih proiruje se osnova za jedan slog u zavis-nim padeima jednine, u dvojini i mnoini.

Imenice koje oznauju neto mlado proiruju osnovu sa -t: dekle,' dekleta itd. Tako jo dete, piie i rebe.

Imenice sa -m- ispred -e u n. jed. proiruju osnovu sa -n- : vreme, vremena. Na Isti nain jo: breme, pleme,seme, ime, rame.

Neke imenice proifuju osnovu sa -s-: . tel6 : telesa; oko : oesa; kol6 : kolesa ; uh6 : uesa itd.

Iza c, i!, , , j umjesto -o, -om, -oma dobivamo nastavke -e, -em, -ema: mesto, mestom, mestoma : polje, poljem, poljema.

Zapamtite 1. mn. imenice tla: na tleh te g. mn. : do tdl.Nepomini tip prevladao je 'gotovo u itavoj deklinaciji. Pomini tip predstavljaju primjeri kao tele, vreme, breme, gdje se u osnovi polnie akcenatsko mjesto: tele, teleta, teletu itd. Mjeoviti tip e biti lako zapamtiti u cjelini: blag6, meso, testo, seno, proso, srebr6, zlato, nebo, srce, gor;e.

Na primjeru promjene imenice srce sami ete primijetiti naglaene nastavke u n., g. i a. jed., u svim ostalim padehpa akcenat ostaje na osnovi: Jed. srce, -a, -u, -6, -u, Dv. srci, e, -ema, -i, -Ih, Mn. srca, e, -em, -a, Ih,

-em; -ema; -i.

Prilozi kao hrs. subotom, nedjeljom i sl. u slovenskom glase: ob sob6tah, ob nedel;ah (prijedlog ob s lokativom).

35

V JEZDE

1. Odgovorite na pitanja:Komu telefonira Breda?Ali je Andrej doma?Kje pa je?Ali ostanemo danes doma?Kdaj gremo mogoe v gledalie?Kdaj je preve ljudi pri predstavah?

2. Napiite reenice! Npr. : Danes je ponedeljek. Ob ponedeljkih se kopam.ponedeljek ob ponedeljkih kopam se torek delam sred aetrtekpeteksobo tanedeljapraznikdelavnik

uim se jem same dobre stvari hodim na izlete hodim v gledalie ne delam tui ne delam mi je lepo

- - --- ---- - -- -- --- ---

ob sobotah - subotom ob delavnikih - radhim danom

dan - danes - podnevi (danju) no - sinoi - ponoi veer - zveer -(uvee) jutro - zjiitraj (ujutro) poldan - opoldne (upodne) leto - letos (ove godine) poletje (ljeto) - poleti (ljeti) pomlad (proljee) - spomladi jesen - jeseni (ujesen) zima - pozimi (zimi)

- dnevni - nOni - veerni - jiitranji - opoldanski letonji - poletni - spomladinski - jesenski - zimski

Rjeenje z. vjebe Ob ponedeljkih se kopam, Ob torkih . . Ob sredah Ob etrtkih . . Ob petklh . Ob sobotah

Ob nedeljah in prazniklh Ob delavnikih .

3. Ispiite iz teksta Podnajemnik sem sve imenice srednjeg, enskog i mukog roda pa ih unesite u ovu tablicu:

Imenice m. r. Imenice . roda Imenice sr. roda

podnajemnik soba bivali'e

36

Prema reviji Tovari : -PODNAJEMNIK SEM

Podnajemniki navadno ne opremljajo sami svojih sob, vendar lahk6 z majhnimi spremembami napravijo svoje zaasno bivalie prijetno in ud6bno. Omaro. postavimo V sobo tako, da je s hfbtno stranjo obfnjena proti vhodnim vratom. Hfbtno stran oblepimo s tapetnim papirjem in tako dgbimosteno za odlaganje vfhnjih oblail. Na steno pritrdimo ogledalo, na tla postavimo ko za 'denike, po tleh pa razgfnemo kos polivinilskega tekaa. Dobili smo prostor, ki nadomea predsobo. Na drugi- strani omare uredimo umivalnico, garder6bo in kuhinjo. V umivalnem kotiku postavimo ob steno omarico za umivalnik. Da ne zm6imo tal, jih obloimo s plastiko, pri pf hanju pa uporabljamo plastino zaveso. Leie je preprosto. Zadostuje imnica jogi, pregfnjena z enobarvnim dekorativnim blagom. Blazine so lahk6 v ve barvah. Zavesa med leiem in garderobnim kotikom naj sega od stropa do tal; ob oknih pa nagubamo tenke zavese, daje v prostoru ve svetlobe.

Police za knjige si lahk6 naredimo sami in jih obesimo na zid, ali pa pritrdimo na leseno ali kovinsko ogrodje. Potrebujemo e delovno mizo in ob njej udoben stol.

RIJECI podnaJemnik -

podstanar navadno - obii!no napraviti - nai!initr bivalii!e - boravite zai!asen - privremen oJlllLra - ormar hrbten - stranji obrnjen - okrenut vhod - ulaz vrhnji - gornji pritrditi - pri-

i!vrstiti denik - kiobran tla - tlo razgrniti - pro-

strijeti tekai! - pokriva!! nadomei!ati -

nadomjetati umivalnica - umi

vaonica umivalnik umi-

vaonik kot - kut prhanje - tuiranje uporabljati - upo-

trebljavati leii!e - leaj zadostuje - dovolj

no j e iimnica - madrac,

strunjai!a pregrnjen - prekri

ven enobarven - J ed-

noboj an blazina - j astuk barva - boja sega - dopire, see svetloba - svjetlost okno - prozor nagubati - naborati narediti - nai!initl obeslti - objesiti lesen - drven kovinski - metalni ogrodJe - kostur miza - stol delovnl - radni stol - stolac

MALI OGLASI 56bo s posebnim vh>dom in centralno

kurjavo v srediu mesta odam dvema tudentoma (brez obiskov !).Pont'.tdbe pod 40.000 meseno.

4. Dekle z vis>ko izobrazbo ie opremljeno in ogrevano s>bo v Kamniku. Pont'.tdbe pod Nt'.tjno.

Trilanska druina ie stanoval_lje v Ljubljani, z monostjo kuhanja in pranja ter souporabo kopalnice.

1 Mlada zakonca brez otrok ieta garsonjero v Ljubljani ali okolici. Pont'.tdbe pod Nagrada.

5. Hrano in s>bo dam mlaji samski enski za dopoldansko pomo v gospodinjstvu.

6. Dvos>bno stanovanje v predmestju Maribora ugodno prodam ali zamenjam za garsonjero garao v Ljubljani. Sifra Pont'.tdba-povpraevanje.

37

I I lekcija

PRIN:ESI MI KNJIGO!

V knjigarni . se tare ljudi. Andrej ogleduje knjine police. Cele skladovnice knjigi Bere naslove : Zbra:ria dela slovenskih pesnikov in pisateljev, povojne pesnike zbi'.rke, miniaturne izdaje slovenskih klasikov, temeljna dela iz domaega in tujega slovstva, poljudnoznanstvena dela, prironiki, slovarji, slovnice berna, olske in pisarnike potrebine. Najve kupcev je pri pultu z uvoenimi ploami.

. Sonja: Cakaj , Andrej ! Vzemi prvi del Zgodovine lovetva. Zadnji obrok e ni plaan. Tu i:qia moj o denarnico, pa plaaj . Tu.di naslednjih zvezkov naj nam ne poiljajo po poti, tako jim reci ! Mene zanimajo ploe. Tu me poii !

Andrej: Le kje naj najdem to zgodovino? Sonja: Tistole tovariico V modri halji vpraaj ! Andrej: Oprostite! Je res izla Zgodovina love-

tva? In kje naj jo dvignem? Tovariica: Pojdite v pfvo nadstropje! Stopite po

levem hodniku do stopnia. Tam poiite napis Urednitvo in uprava. Takoj zraven je oddeekza knjine zbirke. Tam povejte svoje ime _in pri.;.imek. Potem pa pridite nazaj k blagajni. Trenutek! Kakno vezavo pa imate naroeno? Platno ali polusnje?

Andrej: Polplati:).o. Tovariica: V redu. Kar izvolite !

38

RIJECI knjigama - knjitara tare se ljudi -

stiska j e ogledovati - raz

gledati skladovnica - go-

mila brati - itati zbran - sabran delo - djelo . plsatelj - pisac , povojni - poslije-

ratni Izdaja - izdanje slovstvo - knji

evnost polJuden - popu

laran slovar - rjenik slovnica - grama-

tika berllo - itanka plsarnikl - uredski potrebi!lna - po-

treptina kupee - kupac uvoen - iz uvoza zgodovina - po-

vijest lovetvo - ovje

anstvo plai!an - plaen naslednjl - slijede-

i, Idui zvezek - svezak polskati - potraiti najtl - nai tlstale - ona tovarllca - druga-

rica moder - plav,

modar halja - kuta tziti - izai dvignltl - podii poJdl l - iJ ! stopi? - poi I zraven - pored oddelek - odjel prilmek - prezime povedatl - rei nazaj - natrag vezava - uvez usnje - koa

vz@mi ! akaj ! imperativ

delaj ! misli ! dvigni ! pii ! kupuj !

naj -dela !

hOdi - hodite f3sti - astite livi - ivite lii - leite

kreni - krenite ni!mi - vzemite

- poljite

U ovoj ste lekciji naili na posebne glagolske oblikekao to su aka;, vzemi i dr. Glagolski nain kojim se izrie elja, zapovijed ili molba jest imperativ. Poznatovam je da npr. od glagola delati iprezent glasi delam. Prezentska mu je osnova dela.

Imperativ tvorimo od prezentske osnove, dodajui nastavke:

Jednina Dvojina . Mnoina

1. razred del-am -aj, -ajva, -ajta -ajmo, -ajte 2. razred misi-im -i, -iva, -ita -imo, -ite 3. razred dvign..:em -i, -iva, -ita -imo, -ite4. razred pi-em -i, -iva, -ita -imo, -ite

kupu-;em -j , -jva, -jta -jmo, -jte

Imperativ ima oblike za 2. lice jednine te 1. i 2. lice dvojine i mnoine. Za izricanje zapovijedi 3. licuupotrebljava se sloerii oblik na; dela, na; delata itd. 1. razred: -amdelam: delati -am: -ati

. ravnam: ravnati -am : -ati z. razred: -immislim: misliti -im: -iti vidim: videti -im: -eti _ sliim: sliati -im: -ati h6dim: hoditi -im: -iti astim: astiti -i.ID.: -itiivim: iveti -im: -eti leim: leati -im: -ati 3. razred: .-eindvignem: dvigniti -em: -iti krenem: kreniti -em: -iti vzamem: vzeti -Cam) em: -eti tresem: tresti -em: -ti lezem: lesti -em: -ti padem: pasti -em: -ti grebem: grebsti -em: -ti reem: rei -em: -i zanem: zaeti -em: -eti gem: gati -em: -ati 4. razred: -jemkupujem: kupovati (u)jem: -ovati riem: risati -jem: -ati pMljem: poslati -jem: -ati pijem: piti -em: -ti

delaj, delajte ravnaj, ravnajte

misli, mislite

hOdi, hodite asti, astite ivi, ivite lei, leite

dvigni, dvignite kreni, krenite vzemi, vzemite tresi, tresite lezi, lezite padi, padite grebi, grebite reci, recite zani, zanite gi, gite

kupuj , kuptijte rii, riite polji, poljite pij , pijte

39

bodi ! p6jdi ! b6j se ! spi ! st6j ! giej !

reci !

akcenat

VJEZBE

Posebno valja zapamtiti imperative ovih glagola :

biti iti bati se spati stati gledati bodi! pojdi! boj se! spi ! stoj ! glej ! bodiva! pojdiva! bojva se! spiva ! stojva ! glejva ! bodita ! pojdita ! bojta se ! spita ! stojta ! glejta ! hodimo ! pojdimo! bojmo se! spimo ! stojmo ! glejmo! hodite ! pojdite! bojte se! spite ! stojte ! glejte !

Kod nekih glagola dolazi u imperativu do sibilarizacije : reci!, peci!, teci!, lezi! itd.

U akcentu imperativ se ravna prema prezentu. Ipak treba zapamtiti neke nosioce tipova koji pripadaju tzv. pominom tipu, jer se pomie akcenatsko mjesto za slog prema kraju rijei, npr. hdi - hodite. Dakle, izmeu jedninskog oblika i svih ostalih oblika razlika je u naglaenom slogu. Nosioci tipova u pominom akcenatskom tipu jesu :

hdi! - hodite! asti! - astite! ivi! - ivite! lei! - Zeite!

kreni! - krenitf!! vzemU - vzemite! polji! - poljite!

brati - itati branje - itanje' knjigama - knjiara odstavek - odjeljak,

stavak (u tekstu) berilo - itanka slovstvo - knjievnost slovnica - gramatjka slovar - rjenik pesnik - pjesnik pisatelj - pisac izdaja - izdanje veziva - uvez

zbrana dela - sabrana djela

zaloba - izdavaka kua

naroilo - narudba naronik - pretplatnik naroilnica - narudbe-

nica zakljiinica - zaklju

nica izid - izlaenje (knjige) Koliko stane' - Kolik

stoji, kota?

1. Odgovorite na ova pitanja:

40

Kaj pravi Sonja Andreju?Kaj naj vzame v knjigarni?Ali naj poljejo knjigo po poti?Kje je najve kupcev?Kaj zanima Sonjo?Kaj ji pravi Andrej?Kaj vidi na policah?

Kaj vpraa tovariico? Kam naj gre Andrej? Kaj naj ie? Kaj naj tam. pove? Kam naj prie potem? Kakno vezavo ima naroeno?

Z. Izrazite zapovijedi 3. licu. Upotrijebite glagole: poakati, iti, priti, vzeti.Naj stavite na drugo mjesto u reenici (npr.: Andrej naj poaka!).

3. Napravite popis svih imperativa u 10. lekciji. Zatim napiite jo oblike zadvojinu i 'mnoinu te stavite akcenatske znakove. (Npr. : poakaj ! . . . poakajva, poakajta, poakajmo, poakajte . . .)

4. Proitajte Knjini oglas i ispunite narudbenicu.

---------- - - --- -------- - --- ------

SRtKO KOSOVtl , ,

I Z B RAN E PES M I- v krtkem na nem kn j inem ' trg u ! Kosovelova zbirka - vsi j o ta k6 el j no pria kujemo

- izide v krtkem. Na klda je omejena, zat6 v l judno vbimo vse l j u b ite l je Kosovelove poezije, noj si kn j igo zagotovi jo z naroi lom pred izfdom. Elegntno opremljena kn j iga je prav gotovo kn .l iga leta i n pomem bendog6dek v nem ku ltu rnem iv jen j u, stne pa 60 di n .Znesek je mog6e poravnti v peti h obr6ki h .

lzpol n ite odrezek i n im prej po l j ite sp6dnjo naroiln ico na naslov : Na za l6ba v Breica h !

Naroi la sprejemajo tudi vse kn j igrne po S loven i j i .

Naroilnica za IZBRANE Plt:SMI Sreka Kosovela Podpisa n i (a) . . . ... . . . . . . . ., . . . poklic mposlen pri - .

_

. . . . . . . . . . . .

IOen naslov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . nepreklicno nar6a m IZBRANE PtSMI Sreka Kosovel a v bibl iofilski izdj i Ne za l6be v Breica h za ceno a> din. Raun sem pri prvl jen(a) poravnti- po prejemu kn j ige ta koj v celoti, a l i pa - v peti h za pored n i h m esen i h obr6kih po 1 2 d i n .lnjigo mi po l j fte na d 6 m - v sl ubo. Jjstrezno podfta jte) l>Utum . . . . .

Podpis (za prvne osebe tud i ig)

RIJECI lzbran - izabran priakovati - oe-

kivati omeJen - ogranien vljudno - uljudno vabiti - pozivati narollo - narudba' gotovo - sigurno pomemben - zna-

ajan dogodek - dogaaj znesek - iznos poravnati - izmiriti tzpolnitl - ispuniti odrezek - odrezak imprej - to prij e spodnjl - donji narollnica - na-

rudbenica spreJemati - pri

mati poklic - poziv,

zanimanje toen - taan nepreklicno - neo

pozivo naroati - naru

ivati prlpravIJen - spre-

man prejem - primitak takoJ - odmah celota - cj elina zaporeden - uza-

stopan zagotoviti - osigu

rati v slubo - na radno

mjesto ustrezno - ono to

odgovara, odgovarajue

oseba - osoba, lice

41

1 2. lekcija

POKV ARJENO RAZPOLOZ:ENJE

Brea potfka pri Staretovih z velikim opkom cvetja V rokah. Vesela je, saj ima Andrejevo mamo zelo rada. Gospa Staretova ji odpre, se zahvali za pozornost in jo povabi V dnevno sobo. Mama: Kar izvoli naprej . Otroka sta doma. Tako

sem filostna. Ze ves ljubi dan se prepirata zaradi moderne glasbe.

_Andrej (Sonji) : Res ti ni mogoe dopovedati. Sonja: Kaj hoe! Obudujem novi stil. Andrej: Navduuj se, nihe ti ne brani, a vsaj do

naih gostov bodi obzirna. Mama: Kaj na televizjji ni ni pametnega? Andrej: Sami premori in tehnine mot:Q.je. Zat6

nam je pa naa sestrica postregla s svojo divjo glasbo. Cel kup plo ima. Samo elektrina kitara ji e manjka.

Sonja: Ti se pa spozna ! Ti imej svoj okus in lepemelodije, mene in moje ploe pa pusti pri miru,e ti niso ve.

Andrej: Zapomni si : tega ne prenesem. Polna uesa imam tega vreanja.

Sonja: Neznosen si. Ne maram ve govoriti s tabo. Grem raje V svojo sobo!

Andrej: Kar pojeli ! Mama: Nikar ne bodi ufiljena! (Brei) Tako je

obutljfva! Ti pa, Andrej , t:Udi nisi preve vljuden.

42

RIJECI pokvar,fen - pokva

ren potrkatl - pokucati lopek - kitica

(evijea) odpreti - otvoriti pozornost - panja naprej - naprijed ves - sav zaradi - zbog dopovedati - doka-

zati Di mogoi!e - nije

mogue obi!udovatl - diviti

se navdulevati se -

oduevljavati se nlhi!e - nitko vsaj - barem obzlren - obziran premor - stanka motnja - smetnja postrei!I - podvoriti spoznati se - ra-

zumjeti se u to pustiti - ostaviti l!e - ako vei! - po volji zapomnltl si - za-

pamtiti ne prenesem - ne

podnosim neznosen - nepod-

noljiv marati - eljeti ubijen - uvrijeen obi!utljlv - osjetljiv

Sonja: Nesramen je in sploh ima zastarele pogle

kaken? Neodreeni oblik imat e pridjev koji odgovara na pitanje kaken (kakav). Pridjevi na -ov, -ev, -in nikakone mogu biti u odreenom obliku : bTatov, sestTin, striev. Iza neodreene zamjenice vsak (svaki) pridjev stoji u neodreenom obliku : vsak pameten lovek.

akcenat U ivom dananjem jeziku prevladao je u deklinaciji pridjeva 1. - nepomini tip: mlad, mlaega; mlada, mlade itd. 2. - pomini tip poznaju samo: velik, velikega; velika ;

rojen, rojenega ; rojena; debel, debelega; debela.

Prema tome u akcentu kod pridjeva ne moete po-grijeiti.

' .

- - - - - -

veselje - vesel - veselo alost - ilosten - alostno alitev - uiljen - ualjeno vljudnost - vljuden 11

nesr&mnost - nesramen1 navduenje - navdtien

poZomost - pozoren jobutljivost - obutljiv 1obzirnost - obziren . To ni lepo! To je grdo! Jezen sem. - (Ljut

-e>

_ _ _ _ _ _J VJEZBE

1. Odgovori na ova pitanja:Kaj delata otroka ves dan?Kaj obuduje Sonja?Kaj ji ree Andrej?akna naj bo do gostov?

S im je postregla Sonja gostom? Ali so Andreju njene ploe ve? Cesa ima Andrej e polna uesa? Ali je Andrej preve vljuden?

2. Napiite reenice tako da iz svakog stupca odaberete rijei koje u reenicimogu imati smisao. Npr.: Posluaj ponedeljkov koncert po eljah poslu-Jalcev.

Daj mioglej siprepiiobiivzemi'oblecipreberiposluajkupi mi

ponedeljkov tor kov sredin etrtkov petkov sobotni nedeljski delavniki praznini

koncert po eljah poslualcev zunanjepolitini komentar radijski in televizijski spored veer domaih pesmi in napevov portna priloga Dela glasbena matineja dnevnik vozni red obleka

3. Najavite sluaocima dananji radio-program.44

Priloga RTV V Delu NA DANANJI RADIJSKI SPORED

Dobro jutro, dragi poslualci ! Zaetek oddaje, vmes ob 5. uri pfva jutranja poroila, nato do Bh pisan glasbeni spored s kramljanjem - Pregled dananjih prireditev in napotki za turiste

Radijska ola za nijo stopnjo (ponovitev) - Dopoldanski koncert resne glasbe - Nekaj minut z Ljubljanskim jazz ansamblom (priredbe starih ruskih pesmi)

Melodije, ki j ih radi posluate Oddaja za nae kmetovalce ; kmetijski nasveti Nekaj del hrvakih skladateljev Zgodilo se je na dananji dan s pevci in ansambli nae radijske postajePo roila, aktualnosti doma in V . svetu Pol ure z velikimi zabavnimi orkestri Pogovor s poslualci. Revija zabavnih zvokov Nai poslullci estitajo in pozdravljajo V sak dan za vas. Za vsakogar nekajOddaja Gremo v kino. S knjinega tfga Glasbena medigra Melodije za razvedrilo. Zabavna radijska igra Otroci, tu je pravljica za lahko no Veerni radijski dnevnik, najnoveja poroila,

komentarji in sestavki, vremenska slika Slovenske narodne poje Koroki oktet Tedenski zunanjepolitini komentar Literarni nokturno. Oddaja za nae izseljence Vremenska napoved in pregled sporeda za na-

slednji dan Zapleite z nami

- Zadnja poroila in zakljuek oddaje

RIJECI spored - program priloga - prilog poslualec - slualac zaetek - . poetak oddaja - emisija vmes - izmeu toga poroila - vij esti pisan - aren kramIJanje -

avrlj anj e prireditev - prired-

ba napotek - uputa stopnja - stupanj ponovitev -

repriza resen - ozbiljan priredba - obrada kmetovalec -

poljoprivrednik kmetijski - poljo

privredni nasvet - savjet zgoditi se - dogoditi

se pevec - pjeva pogovor - razgovor zvok - zvuk vsakdo - svatko medlgra - meuigra razvedrilo - razo-

noda radijska igra -

radio-drama pravljlca - bajka sestavek - sastavak peti - pjevati tedenskl - tjedni lzselj enec - ise-

ljenik zakljuek - kraj

45

I 3 lekcija

BREDA KUPOJE CEVLJE

Brea potrebuje nove evlje za jesen. Na Starem tfgu imajo nekaj najnovejih modelov jesenke obutve. Mora jih pogledati. Pravkar odhaja iz naselja. Andrej jo e aka na oglu. Brea ga zagleda, zat6 stopi hitreje. Breda: Dobro jutro! Ze dolgo aka? Andrej: Ni hudega. Trgovina, ki jo hoe videti,

je zapfta zaradi inventilre. Zato je treba iti dragam. Vem za lepo in bolj moderno prodajfilno. Menda se ni preselila v kak drUg konec Ljubljane. Tam je navadno najveja izbira.

*

Andrej: Odpfto je. Cevlje je bolje kupovati popoldne, vendar imajo deljen delovni as in ne dobi niesar do 5h popoldne.

Breda: Ti govri v trgovini. Bova lilje opravila. Prodajalka: Dober dan elim! S im vam lahko

postreem? Breda: Zenske evlje, prosim. Andrej: Moneje. Za jesensko sez6no. Ali imate

kaj primemega? Prodajalka: V kakni barvi? Svetle ali temneje? Breda: Rjave z nijo peto. (Tije.) V izlobi imajo

prav eden vzorec. Ni boljega mi ni treba k novem plau s kimono rokavi.

46

RIJECI i!evJJI - cipele obutev - obua i!akatJ - i!ekatl ogel - ugao &topi - pode bltreJe - brie dolgo - dugo nii! hudega - nita

zato zapretl - zatvoriti drugam - drugdje prodajalna - pro-

davaonica lzblra - Izbor odpretl - otvoriti deljen deloVnl l!as -

dvokratno radno . vrijeme

Dli!esar - nii!ega opraviti - obaviti prodajalka - pro-

davaica postrei!I - poslulltl prlmeren - pogodan barva - boja rJav - sme lzlolba - izlog . i!eden - zgodan plai! - kaput rokav - rukav

Andrej (se nasmeje) : Glasneje povej , saj sama zna! Prodajalka: Zelo rada vam ustreem. Samo - pri

tem modelu imamo samo velike tevilke. Zal ele jutri dobimo novo poiljko z manjimi. Oglasite se jutri. Najb6lje zgodaj zjutraj .

povedatl - kazati ustre - ugoditi tevUka - broj

lele - tek zgodaJ - rano

Andrej: Pa jutri ! !!vala lepa. Na svidenje.

pozitiv komparativ superlativ

-i

-ji

-eji

. najlepi

lepega

rde divji

Jesen do]go

U dananjoj ste lekciji upoznali nove oblike za razliite stupnjeve komparacije pridjeva. Pridjevi se kompariraju pomou posebnih nastavaka: -i, -ji, -eji.1. stupanj : lep otrok, lepa ena, lepo dete;2. stupanj : Zepi otrok, lepa ena, lepe dete;3. stupanj : 11.a;lepi, najlepa, najlepe.

Nastavkom. -i tvore drugi stupanj pridjevi: jednosloni: dolg - dal;i, grd - gri, hud - hu;i, lepi,

mza;i, slabi; d\l'osloni: tanek - tan;i, kratek - krdji, man;i,

iri, b6lji. Nastavkom -ji tvore komparativ priQfevi:

jednosloni: drag - drd;i, tih - tUji, strog - str6ji,blag - blti;i;

dvosloni: lahek - ltiji, 6;i, niji, vi;i, gl6bl;i, veji. Nastavkom -eji tvore kolllparativ pridjevi:

jednosloni: nov - noveji, stareji, iste;i, svete;i; dvosloni: bogat - bogateji, hitreji, ostreji, kasne;i; svi viesloni.

Superlativ se tvori dodavanjem predmetka najkomparativu:

na;lepi, najdraji, najnove;i. Kao pridjev u prvom stupnju dekliniraju se i kom

parativ i superlativ: lepega, nafnovejemu itd. Neki pridjevi opisuju komparativ prilozima bOlj i

manj, a superlativ uz pomo naijbolj, najmanj. To su pridjevi: koji oznaavaju boje: rde - bOlj (na;bolj) rd_e, s nastavcima -ji, -nji, -ski, -ki: div;i - bOlj (na;bolj)

div;i, s nastavcima -en, -at, -ast, -av: lesen, kosmat, rdekast itd.

U reenici: Ze dolgo aka? javlja se prilog d6lgo. Takvi prilozi imaju nastavak kao srednji rod pridjeva. Taj je nastavak kod nekih naglaen, a kod veine nije.

47

kako? lepo

lep6 : veselo

e : e je : je

eje : eje akcenat lep : lepi stareji glasneje

VJEZBE

Odgovaraju na pitanje kako?, dok pridjevi odgovaraju na pitanje ktiken, kiikna, kakno?

Naglaeni nastavak imaju primjeri : lepo, dTago, gTdo, gosto, hladno, lahko, kasno, ostTo, sladko, svetlo, temn6, tesno, tTdo, glasno, mon6, slabo, tek6,

Svi drugi takvi prilozi naglaavaju se kao veselo. Prilozi takvog oblika imaju i komparaciju. U kompa

rativu dobivaju nastavk srednjega roda: -e, -je, -eje/-eje. kakno? (pridjev) kako? (prilog) lepe mesto laje breme glasneje petje

lepe, slabe pojem, piem laje, nije, tije pojem, govorim itd. Glasneje poj ! Kasneje prii!

U komparaciji pridjeva prevladava nepomini tip: lep : lepi, dTag : najdTtiji, jedino je nastavak -6ji najee naglaen: staTeji, noveji : ljubezniveji.

Prilozi se u akcentu ravnaju prema ppdjevima iz kojih su izvedeni.

dobro, bolje, najbOlje bel - bijel milo, manj, najmanj . in - crn . mnogo, ve, najve moder - plav dolgo, dlje, najdlje rde - crven rad, raje, najraje rjiv - sme zelo, bOlj, najbolj rumen - ut

1. Odgovorite na pitanja:Kaj potrebuje Brea za jesen? Kaj imajo na Starem trgu? O em pripoveduje Andrej? Ali se je trgovina preselila?

Kdaj j e bolje kupovati evlje? Kakne evlje eli Brea? Kakne tevilke iniajo? Kdaj dobijo majhne tevilke?

2. Stavite u komparativ i superlativ:bela obleka, star klobuk, slab kruh, visoka gora, teko breme, visoko drevo,velik lovek, kratek as.

3. Stavite pridjeve u zagradi u potrebni stupanj:

48

Andrej je (mlad) od Sonje. Andrej je (mlad) kot Sonja.Andrej je (velik) od Bree, a (majhen) od mame. Obleka je (drag) od evljev,vendar so evlji (lep). Hlae so od vsega (dolg). Pla je (dolg) od suknjia.Suknji je (kratek) od plaa.

4. Napravite popis novih izraza o modi i odjei u tekstu Tristo let modena Slovenskemc.

Prema reviji' Naa ena

TRISTO LET MODE NA SLOVENSKEM (odl6mek)

V drugi polovici estnajstega stoletja vlada v Evropi eno najmranejih obdobij zgodovine in temu primema je tui moda, ki ahteva tesne, do vratu zapete obleke, najvekrat temnih barv. Oblaila so teka in t6ga. K nam ta moda privihra s precejno zamudo. z navduenjem pa nae plemstvosprejme nova oblaila, ki jih iz tridesetetne vojneprinesejo plemii in kmetje. Moje nosijo dolge lasein ohlapne st'.iknjie z mehkimi ipkastimi ovratni- ki, iroke dolge hlae in eznje mehke kornje. Zenske zavfejo zopmo pansko modo. Plemike dame razkazujejo svoje toalete, narejne po'francoski ali nemki modi. Najbolj zanimiva je lasulja, ki jo pudrajo in krasijo na najrazlineje naine. Moje n6sijo k lasulji bogato izvezen st'.iknji do kolen, hlae dokolenke, bele ali fne nogavice ter evlje z zaponko in irciko peto. Zenske se bahato sprehajajo v irokih oblekah, sestavljenih iz sp6dnjega inzgomjega krila, z dfznimi dekolteji in dragocenim nakitom.

Po N apoleonovem zatonu se moda iz Pariza preseli na Dunaj . To je as Preema in njegovih sodobnikov. V devetnajstem stoletju nae prababice spoznajo spet novo modo, ki ensko postavo isto izinalii. Nosijo visoke klobuke s krajci, pahljae in s6nnike. V pasu so preipnjene kot ose. A enske e od nekdaj znajo potrpeti za lep>to. 4 Slovenski j ezik

RIJECI odlomek - odlomak najmrai!neje -

najmranije stoletje - stoljee obdobje - razdoblje zapet - zakopan najvei!krat - naje-

e oblailo - odjea tog - ukruen zamudiL - zakanje-

nje preceJen - prilian tridesetleten -

tridesetogodinji dolg - dug ohlapen - labav suknjli! - kaput,

sako m111hek - mek kornji - izme zavrei!l - odbaciti razkazovatl - poka-

zivati narejen - izraen lasulja - vlasulja nogavice - arape zaponka - kopa sprehaJatl se -

etati se. . obleka - odijelo krilo - suknja spodnje krilo -

podsuknja dragocen - drago

cjen zaton - pad sodobnlk - suvre

menik postava - stas izmalU!ltl - una-

kaziti klobuk - eir kraJec - obod pahlJaa - lepeza soni!nik - sunco-

bran . pas - struk preipnJen -

stisnut od nekdaj - odavno potrpetl - trpjeti

49

1 4. lekcija

KREN1LI SO NA DEZ:ELO Andrejeva mama je bila rojena V prijazni hri

bovski vasici. Tu ivi e zdaj Andrejeva babica. Za praznike so jo obiskali otroci iz Ljubljane. Odpotovali so vsi trlje : Andrej , Sanja in Breda. Andrej je bil e nekajkrat V rojstnem kraju svoje matere, Sanja tudi, Brea pa e nikoli. Vozili so se z vlakom, nato z avtobusom, pa tudi pe so hodili. Vlak je vozil po lokalnih pr6gah, avtobus po podeelskih cestah, Andrej pa jih je vodil po stranskih poteh.

Le kje je zdaj tista blinjica? Cisto sem pozabil , je rekel.

Vendar vseeno ni zgreil poti. On se kljub vseinu povs6d znajde. Brea si je elela videti ta k6ek domovine. Utrudila pa se je, e po nekaj kilometrih h6je. Na vsakih nekaj korakov so morali poivati. Zanjo je bila ta p6t nekaj stranega. Sliala je govoriti o razliki med mestom in podeeljem, vendar kaj takega ni priakovala. In tako se je veselila te poti. Bila je razoarana. Andrej jo je tolail :

Saj smo e na p61 poti. e kakne p61 ure hoda imamo. Zdaj zdaj mora biti konec naporov. Poglej to dolino! Lei pred tabo ka.kor na dlani. In ta mit, razlit ez pokrajino. Kje si e kdaj doivela toliko lepote? Vasih, pozno jeseni na primer, je ta p6t isto drugana. Samo strmi in gleda. Narava je zaspala, ivali so se umaknile k poitku. Reem ti, prava idila! Da, na deeli je res lep6!

50

RIJECI krenitl - krenuti deela - selo, po-

krajina ro,Jen - roen brlbovskl - brdski babica - baka neka,jkrat - neko-

liko puta roJstnl - rodni nikoli - nikad pe - pjeice proga - pruga podeelskl -'- seoski stranska pot -

zaobilazni put bllnjlca - preac isto - sasvim pozabiti - zabora-

viti zgreiti - promaiti kljub - unato zna,Jtl se - snai se koi!ek - komadi utruditl se -

umoriti se hoJa - hod poi!ivatl - odma

. rati se podeelJe - selo,

provincija , prii!akovatl -

oekivati tolaiti - tjeiti pol ure hoda -

pola sata hoda kakor - kao. iito razllt - razliven i!ez - preko vi!aslh - katkad pozno - kasno narava - priroda llval - ivotinja umakniti - skloniti poi!itek - poi!lnak

perfekt

delal : delala

hOdil : hodila

elel : elela leal : leala

krenil : krenila

bil sem

el sem

lesti - lezel sesti - sedel grebsti - grebel

akcenat

4*

Glagolski ob1ici kao vrnili so se ili delal je perfekt su glagola vrniti .se i delati. Perfekt ili prolo vrijeme jest, dakle, sloeni glagolski oblik.

Kako je sloen i kako ga tvorimo? Sloen je od glagolskog pridjeva radnog (vfnil, delal) i prezenta glagola biti. Prezent glagola biti ve ste upoznali. Sada zapamtite da se pridjev radni tvori od infinitivne osnove. Glagoli iz svih razreda imat e ovakav pridjev radni za sva tri roda i sva tri broja : am -ati am -ati im -iti im -eti im -ati im -iti im -iti im -eti im -ati em -iti em -iti em -eti em -ti em -ti

em -tiem -ti em -i em -eti em -ati (U.)jem -ovati

jem '-ati jem -ati jem -ti

delal, -la, -lo ; -la, -li, -li ; -li, -le, -la ; ravnal, konitl, divjal, spozna!, igral ; mislil, istil, meril, slutil ; videl ; slial ;

hOdil, prosil, vOil, skoil; asti!, kosil - ali : govori! i: pokosi! ; elel, visel, itd., ali : trpel, sedel, hrepenel; beal, dral, krial, molal ; dvignil, ognil, dotakni!, umakni!, stegnil; kreni!, trenil, zakienil, klOnil ; vzel, vneI, objel, snel, verjel ; iresel : tresla, nesel : nesla, rasel : rasla; lezel : lezla; grizel, vezel ; sedel : sedla; padel, vedel, kradel; grebel : grebla; tepel : tepla; zebel : zebla ; rekel, pekel, segel, mogel, Iegel ; zael, nape!, oel - umfl, tfl ; gal, tkaI ; kupova!, premiljeval, snoval -koval ; -poslal, iskal, ostal, peljal; pisal, risal, rezal ; pil, pel, tel, skri!.

Glagol biti u perfektu glasi: bil sem, bila si, bili so. Zapamtite jo perfekt glagola iti: el sem, la si, li so. Posebnost su takoer neki oblici iz 3. razreda. Tvore

se od prezentske, a ne od infinitivne osnove: lezel : lezla (prema : lezem; inf. lesti) itd., sedel : sedla (prema: sedem; inf. sesti) itd., grebel : grebla (prema : grebem; inf. grebsti) .

Pridjev radni od glagola rei, pei, sei, moi, leci glasi : Tekel, pekel, segel, 0m6gel, legel.

Akcenat je naelno na istom slogu kao u infinitivu : delati - delal. Akcenatsko mjesto infinitiva pokazuje naglaeni slog u oblicima pridjeva radnog za enski i sred-

51

delati : delala delal : delala

nji rod jednine i za dvojinu te mnoinu (delati-delala-delali), a najee i za muki rod jednine (delati-delal-de-1 Zala); od tog pravila odstupa oblik za muki rod jednine glagola na :

hidil : hodila elel : elela leal : leala krenil : krenila

im -iti im -eti im -ati em -iti

Zapamtite nosioce tipova u tom pominom naglasnom tipu.

VJEZBE

1. Odgovorite na pitanja:

Kje je bila rojena Andrejeva mama?Koga so obiskali otroci?Kako so potdvali?Kaj si je elela Brea?Kdaj se je utrudila?Ali so morali pogosto poivati?

Kakna je bila zanjo ta pot? O em je sliala govoriti? Kako jo je tolail Andrej? Kako lei dolina pred njo? Kako je na deeli?

2. Potraite u tekstu Krenili so na deelo sve glagole u perfektu; napiiteinfinitiv.Npr. : je bila (biti) - so obiskali (obiskati) itd.

3. Mije.njajte lice i broj u slijedeim reenicama. Od glagolskih enklitika samoje stavite iza zamjenike.Obiskal sem jo za praznike. Vodi! sem te po stranskih poteh. 2elel sem sivideti ta koek dpmovine. Tolail sem vas. Umakni! sem se v gorski mir.

4. Stavite u perfekt glagole u reenicama. Enklitike dolaze na 2. mjesto ureenicama.Je. Tako je. Lahko je. Lahko ti j e. Zdi se ti lahko.

5. Stavite slijedee reenice u odrini oblik. Odrini oblik glagola biti ponovite u 3. lekciji.Bilo je. Tako je bilo. Bilo je lahko. Bilo ti je lahko. Zdelo se ti je lahko.

6. Iz teksta Nagrada ispiite sve glagole u perfektu i napiite prezent. Npr.je priel - prie itd.

52

Lovro Kuhar - Preihov Voranc:

NAGRADA (odl6mek)

Nekega dne je priel iz doline gospodar in dejfil oetu:

Na pravi mi dvesto metrov dfv V g6zdu PQd sklepom.

B6m, je odgov6ril oe, eprav je ta beseda bila pop6lnoma odve, ker drugae ni moglo biti.

Potem sta oe in gospodar pregledala svet, ki se je imenoval Pod sklepom. Bil je silno teaven, zelo stfm in se je raztezal od globoke globae do vfha hriba. Edina vozna p6t je bila speljana spodaj blizu globae in zato je bilo treba vsa dfva spraviti po strmini k tej p6ti. Vasih je Pod sklepom bila novina, to se pravi, da so tam svet poigali, nat6 pa na njem sejali f. T6da tega e davno niso ve delali. Zato se je zaraslo grm6vje. cez in ez je bilzdaj ta svet pokrit 'Z debelimi brezami, gabri in bUkovjem. Gospodar je hotel zdaj to posekati in potem zasaditi s sadikami fnega lesa. Oe je bil tega naroila vesel, ker je bilo delo pred nosom in mu ni bilo treba dMe hoditi.

RIJECI deJal Je - rekao je napravlU - nainiti dvesto - dvjesta sklep - zglob bom - hou epra v --. lako popolnoma - pot-

puno odve - suvie ker - jer drugae - drukije slino - j ako teaven - teak,

muan r.aztezaU se - pro-

tezati se globok - dubok globafa - jaruga hrib - brdo edln. - jedini vozna pot - kolski

put spelJaJi Je - vodi spodaJ - dolje seJatl -., sijati novina - krevina to se pravi -

to znai polgatl - spaliti potigati - paliti r - ra grmovJe - grmlje ez ln ez - skroz-

-naskroz pokrit - pokriven gaber - grab bukovJe - bukvik posekaU - posjei sadlka - sadnica les - drvo dale - daleko narollo - narudba

53

I 5. lekcija

PO SOLI SE DOBIMO

Sonja ima ta teden _pollk popoldne. Brea in Andrej . gresta ponjo pred srednjo ekonomsko olo. Brea vpraa nekega Ljubljanana:

Ali. pelje tale avtobus na Vi? - Ne, tale ne! Ta pelje v M6ste.

- Kaj pa tisti na drugi strani ceste? Ali pamogoe onile tamle?

- Da, a je e odpeljal. Je e pri" prehodu za pece.

Andrej se smeje . .Na Vi odideta pe, spotoma pa Andrej pripoveduje o svojem olanju.

- Tole je osnovna ola. Tu sem hodil v osemletko. V tej oli sem imel V pfvem polletju zadnjega leta nezadostno oceno. Kako sem se uil vse tiste mesece! Pa sem le izdelal ! Ob koncu leta sem bil

RIJECI dollbno e - nai

emo se pou,k - nastava Ljubljan&n -

Ljubljani!anin peljatl - voziti ta(le) - ovaj tlstl - taj onl(le) - onaj tam(le) - tamo prehod - prijelaz peec - pjeak odltl - otii