dr. aleš mohorič, vitomir babič založba mladinska...

1Fizika 2, © Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana, 2015

Spremembe in dopolnitve k učbeniku:

FIZIKA 2Učbenik za fiziko v 2. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol dr. Aleš Mohorič, Vitomir BabičZaložba Mladinska knjiga

Spoštovane profesorice in profesorji!

Veseli nas, da ste za pouk fizike izbrali učbenike Mladinske knjige Založbe. Uporabo učbenika Fizika 2 v razredu spremljamo in na podlagi opažanj in predlogov učiteljev smo pri ponatisih v učbenik vnesli nekaj dopolnitev in sprememb, na katere bi vas radi opozorili:

1. ponatis (2014):

• str. 41/vprašanje 4 (sprememba v besedilu): Prvi graf na spodnji sliki kaže silo na telo, drugi graf kaže, kako se spreminja hitrost tega telesa. Kateri od odgovorov podaja spreminjanje moči te sile pri takem gibanju?Odgovor: D

• str. 43: – naloga 3b: ... vlečna sila usmerjena navzgor pod kotom 45° glede na tla. – naloga 7: ... Izračunajte, koliko dela opravi pri tem njegova teža.

• str. 72 – naloga 21: Kisik je pri temperaturi 273 K in tlaku 1,00 bar zaprt v kocki z robom 10 cm ... – naloga 23: Brez zadnjih dveh vrstic.

• str. 115/zgled 1: ... V enem dnevu odda hiša 12,5 kW · 86400 s = 1,1 GJ toplote ...

• str. 120/nova slika 4.39


• str. 122/nova slika 4.44

• str. 125/naloga 10: Kolikšen je rezultat naloge 9, če upoštevamo, da se toplota izmenjuje med vodo, merjencem in posodo? ...

• str. 126/naloga 18: ... Koliko ledu se stali zaradi trenja, če se za gretje ledu porabi toliko toplote kot za gretje tal? ...

• str. 149/vprašanje 5:

Graf kaže časovno odvisnost kinetične energije pri nihanju nitnega nihala. Kolikšen je nihajni čas tega nihala?

A. 2 s. B. 3,0 s. C. 4 s. D. 5 s. Odgovor: C

• str. 151/naloga 15: ... Kolikšni sta krožni frekvenci nihanja v teh dveh primerih?

• str. 185/okvirček ZORNI KOT: Kot med žarkoma iz nasprotnih (skrajnih) točk predmeta, …

• str. 198/naloga 4: brez zvezdice

• str. 200/naloga 32: … Pod katerim kotom z vodoravnico mora pogledati, da vidi svetilko, ki je tik nad gladino vode 100 m stran? ...

• str. 202 – naloga 45: ... Koliko mora biti predmet oddaljen od objektiva, da slika nastane v gorišču okularja? Kolikšna je

tedaj povečava objektiva? Za kolikokrat okular poveča zorni kot? ... – naloga 49: brez zvezdice

• str. 203/naloga 53: ... Premer zenice je 1,5 mm, središča ploskev so med sabo 2,0 mm narazen, ločljivost očesa (najmanjši zorni kot) pa je približno pol kotne minute.

• Težje naloge (označene z zvezdico): 1. pogl.: str. 45, nal. 19 5. pogl.: str. 151, nal. 11


2. Zgradba snovi in temperatura

3. Tekočine

4. Notranja energija in toplota

• Popravki nekaterih rešitev nalog na koncu poglavij:

1. Delo in energija1. 1,0 J; 0,87 J; 0 J; -1,0 J; 0,87 J

2. 27,5 J; 3,3 m/s

3. a) Av=500 J; A=130 J

b) Av=350 J; A=75 J

4. 30 J; 0,22

5. 440 J; 590 W

6. 250 W; 150 kJ; 105 W

7. 3,2 kJ; 320 W

8. 0 J; 3,1 m/s; –1,1 J; 2,4 m/s

9. DWk=300 kJ; DWp= –150 kJ

10. 3,7 N; ne; 0,27 J; ne

11. 4,8 m/s; 2,4 m/s

12. 32 m

13. 52 kN

14. 150 J

15. 2,4 J

16. 0,83 J; 2,5 J; 4,2 J; 5,0 W

17. 69 GJ; 1,6 GW

18. 50 W19. 4,4 ms–1; 2,9 N; tri petine dolžine pod stropom

20. 2d

21. 10 cm

22. vB = vA; vC = vA2 gh ; v2

(2L) + gh/L; neskončno

23. mg navzdol; 8 mg v levo; 3R

24. 4,1 m; 4,5 ms–1

25. 4 ms–1; 0 ms–1

26. 1,6 ms–1; 7,0 kJ; 1,1 ms–1; 2,1 ms–1

1. 1,8 · 1013

2. 6,4 1020; 6,4 1017

3. 6500

4. 36 C = 309 K

5. 233 C

6. 23 cm

7. 28 m

8. 2,5 107 Pa

9. 360 °C

10. 71 cm; 41 cm

11. 2,9 ∙ 10–5 m3; 5,8 ∙ 10–4 m2

12. = T (1 + T )–1

13. 1 bar = 15 PSI

14. 0,54 kg; 17 bar

15. 1,2 g

1172 K

16. 110 cm3

17. 1,2 g; 560 K

18. 2,2 bar

19. 76 %

20. 5,7 ∙ 10–21 J; 7,7 ∙ 10–21 J; 3400 J; 4600 J

21. 9,25 ∙ 10–6

22. 430 m/s; 73 K; 1200 K

23. 10120 K; 162000 K; 450 K; 7200 K

1. 40 Pa; 40 mN

2. 98 Pa, kar je približno 1 mbar

3. 184 Pa; 1,8 mbar

4. 3,0 106 Pa

5. 15,7 mJ

6. g/4 2,5 ms–2

7. 16,7 ms–1

8. 0,5 ms–1; 1,88 kPa

9. 104 J

10. 2,94 MW

11. 0,57 ms–1

12. 1,98 ms–1 2 ms–1

13. 28,2 cm; 10 cm pod vodno gladino

14. 15 cm pod vodno gladino

15. 35 ms–1

16. 20 cm

17. 11 ms–1

18. lahko; pri dolžini 5 cm lahko površinska napetost uravnovesi težo do 0,73 grama

19. 1,4 mm

20. 4800 Pa

21. 2,2 Pa; 1,9 ms–1

1. 225 J

2. 2200 J

3. 143 °C

4. 0,22

5. 19 g

6. 500 K m–1; 19 W; 1,9 · 105 W m–2; 75 °C

7. 57,1 °C; 85,7 °C

8. 909 J; 0,72

9. 444 J kg–1 K–1

10. 460 J kg–1 K–1

11. 7,9 kJ

12. Pčloveka : Pžarnice = 1,94

13. 15,7 °C

14. 0,117 K

15. 60 W

16. 1,04 GJ; 43 kg

17. 7-krat

18. 1,08 g

19. 6 J; 43 J; 40 J; 18 J; 18 J

20. 3120 J kg–1 K–1

21. 14,3 K

22. 2120 J kg–1 K–1

23. 45,5 °C

24. 48 kJ; 189 K; segreje sveder z okolico

25. iz 1 v 2 je A = 0, Wn = 3741 J, Q = 3741 J; iz 2 v 3 je Q = 0, Wn = –1808 J, A = –1808 J; iz 3 v 1 je Wn = –1933 J, A = 1290 J, Q = –3223 J; p2 = 2 bar; p3 =1 bar; V2 = 24,9 l; V3 = 37,8 l

26. 78 J kg–1 K–1

27. 0,65 J K–1


1. 2,0 m; 0,20 m; 1,25 Hz; 1,6 ms–1

2. 6,0 m

3. 1,7 Hz; 3,3 ms–1; 1,0 m

4. 0,25 m; 1,33 Hz; 3,0 m; 4,0 ms–1.

5. 17 m; 17 mm

6. 0,75 · 1015 Hz; 0,429 · 1015 Hz; 200 m; 1 m

7. 129 ms–1

8. 505 m

9.

Čeprav je vrv v trenutku 1,5 s ravna, pa imajo deli vrvi hitrost v navpični smeri različno od nič (kar je nakazano z zelenimi puščicami) in imajo kine-tično energijo.

10. 2,76 kg

11. 41,7 cm od konca strune, ki je bližje bradi

12. 12,9 cm pod vrhom

13. 37 nm

14. 8,0 · 10–2 Wm–2

6. Valovanje

5. Nihanje1. Amplituda je 2 cm. Nihajni čas je 0,4 s, frekvenca je

2,5 Hz, krožna frekvenca je 15,7 s–1. Največja hitrost nihala je 0,31 m/s, največji pospešek ni-hala je 4,9 ms–2.V trenutku t = 0,35 s je nihalo odmaknjeno za pribl. 1,4 cm od ravnovesne lege. Takrat je njegov pospešek –3,5 ms–2, hitrost pa –0,22 ms–1.

2. Frekvenca je 0,60 Hz. Nihajni čas je 1,67 s. Največ-ja hitrost je 0,30 ms–1. Takrat je pospešek nihanja nič. Velikost povprečne hitrosti je 0,19 ms–1.

3. Nihajni čas je 0,2 s. Frekvenca je 5 Hz. Ker je največja hitrost nihala 1 ms–1, je amplituda odmika 3,2 cm. Največji pospešek je 31,4 ms–2. Črna črtkana črta kaže pospešek tega nihala.

4. 1,58 · 104 ms–2; 2,51 ms–1; 0,79 · 104 ms–2; 1,26 ms–1

5. 98,7 N; 98,7 Nm–1

6. 0,28 s

7. 24,9 m

8. 1,08 s

9. 0,96 MJ

10. na dnu; mg (1 + x02/l 2)

11. 0,39 s–1; 0

12. 2,43 s–1; 0

13. 3,1 cm

14. 0,0575 kgms–1; 3,6 J; 0,16 ms–1; 3,6 cm; 99,87 %; 4,6 mJ

15. k + k1 2

k k1 2

m;

k + k1 2

m

16. povesi se največ za 20 cm od začetne lege; amplitu-da je 10 cm; frekvenca je 1,6 Hz

17. 5,5 · 10–2 s–1; razmerje energij je 1/9

18. 1,64 s

15. 600

16. 40 cm

17. nasprotno enako

18. 180°

19. pokonci, zgornji rob v višini oči; 95 cm

20. 60 m

21. 10,5 cm

22. b = –6,2 cm; M = +0,44

23. 1,7 mm

24. l ' = lf 2

a f( ) a + l f( ) M ' = M

1+M lf

25. hitrost slike je vb =va f

2

a f( )2 0,56 cms–1; 11 ms–1; 45 cms–1

26. 0,83

27. 1,7 m

28. 22°; lom zmanjša vpadni kot

29. 1,48

30. 1,07 m

31. h ' = h sin30° tan arcsinsin60°n

32. 41,2°

33. n > 1,4

34. 182 cm

35. b = –60 cm

36. 1,85 mm

37. zbiralna; 80 cm; 26,7 cm

38. razpršilna; 80 cm; –80 cm

39. 18 cm za drugo lečo; 168 cm za lečo, ki je bolj oddaljena od zrna

40. 20 cm pred zbiralno lečo;pokončna; pomanjšana; navidezna

41. 2,35 cm; mišice povečajo ukrivljenost

42. razpršilno; zbiralno; daljnovidna; –50 cm; razpršil-na; –2 dioptriji

43. 5,0 mm

44. 22 cm

45. 13 cm; 5,2 cm; 3,25; 3,1; 10

46. 72 cm

47. 1,5 cm

48. 0,50 m; 18,2°; 7

49. 64,3 Hz; 129 Hz

50. 0,216 rad = 12,4°

51. 1,13 m

52. 3330 nm; 0; 10,2°; 20,7°; 32,0°; 45°; 62,2°

53. 6,9 m

54. 564 Hz; 517 Hz

55. 971 Hz; 1030 Hz; 59 Hz

56. 29°

57. 42°; 11 s


Popravki in spremembe, ki bodo vneseni pri naslednjem ponatisu (2015):

• str. 70/vprašanje 12: … Katera od navedenih enačb je veljavna za dva mola tega plina pri enakih pogojih?

A. pV

T= 2 k.

B. pVT

= 2 k.

C. pVT

= 22 k.

D. pVT

= k.

Odgovor: A

• str. 159/1. zgled: … Za hitrost valov na vpeti vzmeti velja: c =F

= 2,2 ms 1.

dr. aleš mohorič, vitomir babič založba mladinska...

Documents