diplomska naloga - doba.si · pdf file4 jezikovna in vsebinska analiza Člankov s komentarjem...

VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR

POSLOVNI SEKRETAR

DIPLOMSKA NALOGA

ANAMARIJA UDOVI Č

Maribor 2007

DOBA EVROPSKO POSLOVNO IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE

VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR

POSLOVNI SEKRETAR

VPLIV OBJAVLJENIH ČLANKOV V LOKALNEM DNEVNIKU PRIMORSKE

NOVICE V DRUGI POLOVICI LETA 2005 NA JAVNO PODOBO CENTRA ZA

SOCIALNO DELO KOPER

ANAMARIJA UDOVI Č Predavateljica, mentorica: Polonca Čontala Piberl. prof. Mentor praktičnega izobraževanja v organizaciji: Diana Jerman, univ. dipl. soc. del. Organizacija: Center za socialno delo Koper Lektorica: Rožana Koštiál, prof. slov. jezika, slavistka Prevod v tuji jezik: Bojan Drole, prof. angl. in ital. jezika

Maribor 2007

DOBA EVROPSKO POSLOVNO IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE

ZAHVALA

Najprej bi se rada zahvalila ge. Barbari Gogala, ki me je usmerila in navdušila za nadaljevanje

študija, in sicer študija na daljavo na Višji šoli Maribor. Hvala profesorici slovenskega jezika

ge. Sonji Tončetič ter profesorici angleškega jezika ge. Blanki Zanić za obnavljanje znanja,

saj sta mi s tem ogromno pomagali pri opravljanju mature.

Učila sem se ponoči, saj sta me otroka čez dan potrebovala, zato prisrčna hvala Tanji in

Edvinu za vso potrpežljivost in prenašanje. Ob strani sta mi takrat seveda stala starša; mama

ni pozabila vsak dan sproti omeniti, da zmorem, če sem se za to odločila, oče pa je vztrajal, da

sem »po njemu« in da mi nikoli ne omahnemo pod težo bremena. Hvala! Pa tudi bratu

Robertu najlepša hvala predvsem zato, ker je prevzel vlogo nekakšnega nadzornika in me

stalno priganjal. Zahvaljujem se tudi Vinku, ki je zmogel dovolj potrpežljivosti in strpnosti ter

moči in volje, da mi je po napornem delavniku priskočil na pomoč pri reševanju nalog,

pripravah na izpite, predvsem pa pri pisanju diplomske naloge.

V službi so za moje nadaljevanje študija pokazali ogromno razumevanja. Tudi pomagale so

mi nekatere sodelavke. Hvala zato Marjeli, ki mi je svetovala pri opravljanju nalog. Hvala

sodelavki Diani, ki mi je nemalokrat priskočila na pomoč pri rokovanju z računalnikom oz.

določenimi programi. Najbolj pa sem ji hvaležna, da je za diplomsko nalogo sprejela vlogo in

nalogo mentorja v podjetju in mi tako vztrajno pomagala tudi ob nemogočih urah dneva.

Največja zahvala pa gre vsekakor direktorici, ge. Mariji Perković, ki je vedno našla minuto

zame, čeprav je njen dan zapolnjen do zadnje sekunde.

Besedica hvala je resda kratka in že zelo oguljena, vendar enostavno ne najdem druge, ki bi

izžarevala vse tisto, kar bi rada povedala zgoraj naštetim in drugim.

POVZETEK

Center za socialno delo Koper (v nadaljevanju CSD Koper) obišče skoraj sleherni občan in

občanka Mestne občine Koper, zato ima tudi veliko vlogo v vsakdanjem življenju. Naloga

predstavlja prepoznavnost CSD Koper preko analize objavljenih člankov v drugi polovici leta

2005 na območju primorske regije, kjer je najbolj bran lokalni dnevnik Primorske novice.

Poleg tega se naloga dotakne pravopisa v, čeprav lokalnem, pa vendar slovenskem dnevniku,

prav zaradi prevladovanja raznih primorskih narečij in govorov. V zaključku so predstavljeni

možni predlogi izboljšave prikazovanja CSD Koper v javnosti, v spletni obliki, s pogostejšim

pojavljanjem v radijskih in televizijskih novicah, z dnevi odprtih vrat, s pogostejšimi

tiskovnimi konferencami, z razdeljevanjem publikacij, reklamnega materiala v javnih

ustanovah, nakupovalnih centrih.

Ključne besede: mediji, javna podoba, center za socialno delo, pravopis, članki.

ABSTRACT

The Centre for social work Koper is visited by almost every citizen of the City of Koper,

therefore it has an important role in everyday life. The thesis represents the presentation of

Centre for social work Koper thru analyses of published articles in second half of the year

2005 on the Primorska region, within the most popular local newspaper “Primorske novice”.

And because this region is a part of our beautiful Slovenia, which is well known for its

various dialects, it is important to point out the spelling in the local, but still Slovene

newspaper. In the closure, the suggestions to improve the public image with a web page on

the World Wide Web or more frequent press conferences, with the distribution of publications

and advertising material in public institutions…

Keywords: media, public image, center for social work, spelling, articles.

KAZALO VSEBINE

POVZETEK

1 UVOD ...................................................................................................... 9

1.1 Namen diplomske naloge ........................................................................................9

1.2 Cilj diplomske naloge ..............................................................................................9

1.3 Metode dela ............................................................................................................ 10

1.4 Omejitve raziskave ................................................................................................. 10

1.5 Teze ........................................................................................................................ 10

2 CENTER ZA SOCIALNO DELO KOPER ........................................ 11

2.1 Pomen CSD Koper ................................................................................................. 12

2.2 Vloga CSD Koper ................................................................................................... 12

3 MEDIJI ................................................................................................. 14

3.1 Primorske novice .................................................................................................... 14

3.2 Objava aktualnih člankov ....................................................................................... 16

4 JEZIKOVNA IN VSEBINSKA ANALIZA ČLANKOV S

KOMENTARJEM ............................................................................... 17

4.1 Članek 1: Otrokove pravice na rešetu – Edi Mavsar (priloga 1) .......................... 17

4.1.1 Komentar 1. članka ................................................................................................... 19

4.1.2 Predlog izboljšave vsebine članka ............................................................................. 19

4.2 Članek 2: Božiček v vsak dom – Edi Mavsar (priloga 2) ...................................... 20

4.2.1 Komentar 2. članka ................................................................................................... 20


4.3 Članek 3: Ko sendvič deliš na dva dela – Alenka Penjak (priloga 3) ................... 21


4.4 Članek 4: Novoletno rajanje za otroke – Edi Mavsar (priloga 4) ........................ 23

4.4.1 Komentar 4. članka ................................................................................................... 23


4.5 Posredna omemba CSD Koper pri objavi drugih člankov ................................... 24

5 NAJPOGOSTEJŠE JEZIKOVNE NAPAKE IN NJIHOVE

PRAVOPISNE MOŽNOSTI ............................................................... 26

5.1 Uporaba strokovnih in drugih izrazov ................................................................... 27

5.2 Slovenski pravopis kot pomočnik .......................................................................... 29

6 KOMENTAR VSEBINE ČLANKOV Z VSEBINSKO ANALIZO .. 30

7 PREDLOGI ZA IZBOLJŠAVO PREPOZNAVNOSTI CSD KOPER

V JAVNOSTI ..................................................................................... 32

7.1 Odgovornost za stike z javnostmi .......................................................................... 32

7.2 Določitev rednih tiskovnih konferenc ................................................................... 32

7.3 Dnevi odprtih vrat in informativni dnevi .............................................................. 33

7.4 Zgibanke, letaki ...................................................................................................... 33

8 MNENJA ZAPOSLENIH .................................................................... 34

8. 1 Pregled odgovorov .................................................................................................. 34

8.2 Vrednotenje tez ....................................................................................................... 35

9 SKLEP .................................................................................................. 36

10 SEZNAM LITERATURE IN VIROV ................................................ 37

Kazalo prilog:

Priloga 1: Otrokove pravice na rešetu

Priloga 2: Božiček v vsak dom

Priloga 3: Ko sendvič deliš na dva dela

Priloga 4: Novoletno rajanje za otroke

Priloga 5: S sekiro le ogrožal

Priloga 6: Kljub prepovedim ne odneha

Priloga 7: Cankarjeva ulica pod drobnogledom

Priloga 8: Vprašalnik

9

1 UVOD

1.1 Namen diplomske naloge

Namen diplomske naloge je ugotoviti možnost izboljšave prikaza javne podobe CSD Koper,

ki je zelo pomembna za skupnost. Javna podoba socialnih služb je pravzaprav precej slaba.

Obenem pa tematika javne podobe socialnih služb in zavodov skoraj ni raziskana, zato so me

pritegnili objavljeni članki in možne pravopisne, jezikovne ter vsebinske izboljšave.

Ob predstavitvi splošne vloge in pomena medijev pri izoblikovanju javne podobe organizacij

sem želela opredeliti uspešnost govornega in pisnega sporazumevanja.

Raziskovanje usmerjam na dve področji, prvo področje zajema predmet poslovnega

sporazumevanja v slovenskem jeziku. Mediji nam dogodke približajo, predvsem pa nam jih

na svojstven način opišejo in ponazorijo. Jezikovnih napak kljub izobraženosti novinarjev tudi

v objavljenih člankih ni malo, zato bodo najpogostejše jezikovne napake in njihove

pravopisne možnosti odpravljene po Slovenskem pravopisu. Drugo področje pa z pregledom

literature in preko kratkih anketnih vprašalnikov ter analizo člankov posega v predstavo

podobe CSD Koper v javnosti.

1.2 Cilj diplomske naloge

Večino informacij o CSD Koper dobijo posamezniki iz medijev (TV, radio, časopisi, revije),

predvsem preko drugih institucij. CSD Koper je namreč javna služba, kjer prebivalci Mestne

občine Koper urejajo svoje probleme, stiske in razmerja. In prav zaradi različnosti področij

mora biti podoba CSD v javnosti čim bolj jasna, resnična in prijazna.

Cilj moje diplomske naloge je izdelava predlogov in načrta dejavnosti za izboljšanje javne

podobe CSD Koper z analizo objav v lokalnem mediju - dnevniku Primorske novice v drugi

polovici leta 2005.

10

1.3 Metode dela

Na osnovi prebrane literature sem opisala in pojasnila osnovne pojme o medijih ter o vlogi

CSD, medsebojno primerjala različne vire v papirnati in elektronski obliki, jih združevala ter,

glede na situacijo v praksi, poiskala in predlagala možne načine izboljšave. S pomočjo analize

stanja objav v lokalnem mediju v določenem časovnem obdobju bom strukturirano predstavila

preglede člankov z dveh vidikov, pravopisnega in pogostosti objav ter vrste objav. V praksi je

to pomenilo študijo in pregled pomena medijev za ustvarjanje javne podobe, pogostost objav,

ob katerih priložnostih je CSD Koper omenjen ter samo predstavitev organizacije.

Z namenom iskanja možnih predlogov sem pripravila tudi krajši anketni vprašalnik (v

prilogi), s katerim bom evidentirala, kako javno podobo CSD Koper doživljajo zaposleni in

kje oni vidijo rešitve. Izdelala sem konkretne predloge in možnosti za izboljšanje javne

podobe CSD Koper ter jih tudi z vprašalniki preverila med zaposlenimi.

1.4 Omejitve raziskave

Z namenom analize stanja v lokalnem okolju sem se omejila na obdobje 6 mesecev leta 2005

ter na lokalni dnevnik Primorske novice. CSD po celi Sloveniji izvajajo enake naloge, glede

na to, da sem zaposlena v CSD Koper, pa sem spremljala članke in pogostost objav samo za

CSD Koper.

1.5 Teze

Teza 1: CSD Koper bi z organiziranim in strukturiranim pristopom do nastopov v medijih

lahko vplival na javno podobo socialnih služb. Vendar nismo doslej nikoli nobenih člankov

shranjevali, da bi lahko na osnovi le-teh spremljali objavljanje in analizirali splošno javno

podobo.

Teza 2: V javnosti je podoba CSD Koper nejasna, deloma včasih tudi neresnična. Prispevki v

lokalnem časopisu so pravopisno pomanjkljivi, poleg tega pa marsikje v vsebini ne podajo

dovolj osnovnih informacij o temeljni predstavitvi članka.

Teza 3: Izboljšano prikazovanje CSD v javnosti lahko bistveno spremenimo z naslednjimi

predlogi: CSD vzpostavi odgovorno osebo za stike z javnostmi, določi redne tiskovne

konference, eventualno organizira dan odprtih vrat ali informativni dan ter pripravi

predstavitev zgibank oz. letakov.

11

2 CENTER ZA SOCIALNO DELO KOPER

Javni sektor sestavljajo javne agencije (zavodi). Njihova temeljna naloga je zagotavljanje

pravic in zadovoljevanje potreb po socialno varstvenih storitvah vsem uporabnikom pod

enakimi pogoji. Javni sektor naj bi bil edini, ki bi lahko uporabnikom zagotovil univerzalno

pravico dostopa in pravico do uporabe, s čimer lahko odgovarja na potrebe ljudi in ne zgolj na

njihovo povpraševanje. Država lahko v primerjavi z drugimi sektorji najširše in najstabilnejše

zagotovi zadovoljevanje potreb, zato naj bi imela tudi v pluralističnem konceptu blaginje

osrednje mesto v preskrbi dobrin in storitev ter bi opravljala dve funkciji: ostala bi pomembna

producentka1 številnih dobrin in storitev, poleg tega pa bi imela koordinativno2 vlogo,

povezano z zbiranjem in razdeljevanjem sredstev ter spodbujanjem razvoja drugih sektorjev

(D. Kuzmanič Korva, Socialno delo, letnik 42, junij 2003, št. 3).

Center za socialno delo Koper je javni zavod, organiziran za opravljanje dejavnosti socialnega

varstva na območju Mestne občine Koper (v nadaljevanju MO Koper) in obsegajo:

izvrševanje javnih pooblastil in nalog po zakonu, storitve socialne preventive3, storitve prve

socialne pomoči, storitve pomoči družini na dom, storitve osebne pomoči, organiziranje akcij

za socialno ogrožene skupine prebivalstva ter storitve pomoči na domu.

Strokovno delo na CSD Koper je organizirano po delovnih področjih in ga na podlagi Statuta

CSD Koper opravljajo strokovne delavke in delavci: diplomirani socialni delavci, socialni

delavci, specialni pedagogi in drugi, v skladu z zakonom o socialnem varstvu.

Delovnih področij na CSD Koper je veliko: področje starostnikov, prve socialne pomoči,

skrbništva, otrok s posebnimi potrebami, rejništva, posvojitev, otrok in mladostnikov s

težavami v odraščanju, družinskega svetovanja in stikov, ogroženih otrok, pomoči

obsojencem in osebam po prestani zaporni kazni, denarnih socialnih pomoči, družinskih

prejemkov in nenazadnje tudi pravno področje.

1 producènt -ênta in -énta m (e� é, e��) 1. knjiž. proizvajalec 2 koordinatíven -vna -o prid. (i�) nanašajoč se na koordinacijo, usklajevalen 3 preventíva -e ž (i�) dejavnost, ki se ukvarja s preprečevanjem bolezni, nesreč, požarov in z zaščito pred njimi

12

V okviru CSD Koper delujejo tudi trije razvojni projekti:

– Dnevni delovno-terapevtski center »Barčica«,

– Center za pomoč na domu »Mali princ«,

– Služba za pomoč na domu.

2.1 Pomen CSD Koper

Država določa, da javni zavodi delujejo na področjih, kjer ni dopustna selekcija in tam, kjer je

treba nujno zagotoviti univerzalno4 zadovoljitev določenih vsaj minimalnih potreb. Javni

zavod ustanovi država, občina ali druga oseba javnega prava za opravljanje javne službe in

pod določenimi pogoji, pa tudi za opravljanje druge nepridobitne dejavnosti. Poleg izvajanja

javne službe, lahko (ni pa nujno) izvaja javni zavod tudi druge dodatne dejavnosti.

Ustanoviteljica, država ali občina, odloča o vrsti in obsegu dejavnosti. Poglavitni namen

javnih zavodov je opravljanje javne službe (D. Kuzmanič Korva, Socialno delo, letnik 42,

junij 2003, št. 3).

2.2 Vloga CSD Koper

Centri za socialno delo so najmočnejši izvajalci dejavnosti na področju socialnega varstva.

Glede na zgodovinski razvoj imamo dobro razvito mrežo CSD. Poleg javne službe izvajajo

tudi dopolnilno ponudbo storitev ter s tem pomembno vplivajo na kakovost življenja

prebivalcev.

Področje socialnega varstva ne more delovati sámo, saj je interdisciplinarno5 in povezano s

skoraj vsemi področji družbenega življenja. Tako tudi CSD ne morejo sami izvajati svoje

dejavnosti, temveč se pri delu povezujejo z izvajalci na področju vzgoje, izobraževanja,

zdravstva, gospodarstva – s firmami, kjer so zaposleni uporabniki, in z mnogimi drugimi

institucijami. Cilj je pomoč posamezniku pri ustreznem reševanju problema, zato ni

pomembno, kateri subjekt bo pomoč ponudil, temveč, ali bo uporabnik rešil problem. Poleg

javnih organizacij CSD najpogosteje sodelujejo z neprofitno-volonterskimi6 organizacijami,

kjer iščejo skupne rešitve določenega problema.

4 univerzálen -lna -o prid. (a�) ki obsega različna področja, ustreza različnim zahtevam 5 ínterdisciplináren -rna -o prid. (i�-a�) knjiž. nanašajoč se na več znanstvenih disciplin, ved 6 volontêrstvo -a s (e�) 1. knjiž. delovno prostovoljstvo, navadno neplačano

13

Zakonodaja, ki opredeljuje dejavnost socialnega varstva, je razpršena v številnih zakonih, od

katerih jih večina nalaga CSD naloge samo v posameznih delih. Celoten sistem je obsežen in

pravno zapleten, še zlasti zato, ker se na mnoge zakonske naloge navezujejo tudi pravilniki, ki

natančneje določajo postopke, pravice in merila opredeljene v zakonih. Tako je samo v

zakonu o socialnem varstvu, ki je temeljni akt socialnega varstva, predvidenih kar štirinajst

pravilnikov, ki opredeljujejo različne storitve in normativno določajo vrsto ter značilnosti

posamezne storitve. Zakonodaja, ki določa delovanje CSD, je pomembna predvsem zato, ker

je v njej zapisan delokrog7 nalog in storitev, ki jih morajo opraviti CSD, v zakonodaji pa je

predpisano tudi po kakšnih kriterijih in kako opravijo svoje delo.

Temeljno funkcijo CSD določa torej zakon o socialnem varstvu, na obseg dejavnosti pa

vplivajo še predpisi z drugih področij in odločitve lokalnih, političnih ali upravnih enot (D.

Kuzmanič Korva, Socialno delo, letnik 42, junij 2003, št. 3).

7 delokróg -a m (o��) publ. področje dejavnosti

14

3 MEDIJI

Poznamo več vrst medijev. Vsak medij se na svoj način trudi približati poslušalcu, gledalcu

ali bralcu, pri čemer so vsekakor v prednosti TV in tiskani mediji, saj lahko vsako povedano

ali zapisano informacijo obogatijo tudi s sliko.

Časopis (tudi časnik) je periodična publikacija8, običajno tiskana na recikliranem9 papirju, ki

izhaja dnevno ali tedensko. Časopis je eden najstarejših načinov razširjanja novic, v današnji

obliki je nastal pred okrog tristo leti. Časopisna industrija je zaenkrat preživela tekmovanje z

drugimi sodobnimi tehnologijami, kot so radio in televizija, precej večjo nevarnost pa ji

predstavlja medmrežje. Večina časopisov ima del vsebin dostopnih tudi v spletni izdaji,

vendar nekateri samo za naročnike oziroma proti plačilu (http://sl.wikipedia.org).

Časopis vsebuje novice, ki so lahko splošnega značaja ali pa tematsko obarvane. Običajno

obravnavajo različne teme: politiko, črno kroniko, finance, šport, vreme. Del časopisa je lahko

namenjen tudi mnenjem komentatorjev10, kolumnam ter pismom bralcev. Večina časopisov je

ilustrirana in opremljena s fotografijami, danes so praktično vsi časopisi tiskani v barvah.

Razvedrilni del časopisa lahko vključuje karikaturo11, križanke in horoskop. Pomemben del

časopisa predstavljajo oglasi, ki so najpomembnejši, če ne kar edini, finančni vir časopisa

(http://sl.wikipedia.org).

3.1 Primorske novice

V diplomski nalogi sem pod drobnogled vzela časopis - lokalni dnevnik Primorske novice,

brez katerega skorajda ni gospodinjstva na Primorskem, saj so krajevni dogodki objavljeni

dokaj pravočasno.

8 publikácija -e ž (á) 1. knjiga, časopis, tiskano delo, namenjeno javnosti 9 recikláža -e ž (a�) teh. ponovna uporaba že uporabljenih, odpadnih snovi v proizvodnem procesu 10 komentátor -ja m (a�) 1. kdor piše, sestavlja komentarje; razlagalec, pojasnjevalec 11 karikatúra -e ž (u�) risba z zelo poudarjenimi značilnimi potezami, lastnostmi upodobljene osebe, prikazanega dogodka

15

Današnje Primorske novice imajo korenine na Goriškem. 8. novembra 1947 se je kot glasilo12

imenovalo Osvobodilna fronta Nova Gorica in je izhajalo dvakrat mesečno. Štirinajstdnevnik

je po letu dni postal tednik, brali pa so ga na celotnem območju Primorske (razen na Obali) in

delu Notranjske. Ime Primorske novice obstaja od 1. januarja 1953, ko je tednik postal glasilo

Osvobodilne fronte za okraje Gorica, Sežana, Postojna in Tolmin.

V začetku marca 1950 je praznino na področju tiskane besede na obali zapolnil drugi

predhodnik današnjih Primorskih novic. V Kopru je kot glasilo Osvobodilne fronte koprskega

okraja izšel Istrski tednik, ki se je v začetku leta 1952 preimenoval v Slovenski Jadran. Z

združitvijo koprskega in goriškega okraja sta se obe glasili (goriške Primorske novice in

koprski Slovenski Jadran) združili v časopis Primorske novice 1. maja 1963.

Časopis je povezoval prebivalce zahodne Slovenije, vključno z zamejskimi Slovenci v Italiji.

V začetku leta 1980 je pričel izhajati dvakrat tedensko. Nekoč izrazito lokalno in regionalno

obarvan časopis je kmalu presegel regionalne teme. V tem času so se Primorske novice trdno

umestile, kar ukoreninile na geografskem območju Primorske, ki obsega dobro petino

slovenskega ozemlja (21,5 %), na njem pa živi približno osmina (12,9 %) prebivalcev

Slovenije.

Današnja podoba in vsebina z izoblikovano samozavestno in trdno identiteto13 je posledica

naglih, predvsem pa uspešnih sprememb po letu 1990. Pomembna prelomnica je bila gotovo

slovenska osamosvojitev. V jubilejnem letu 1997 je »časnik z geografskim poreklom«

svojima dosedanjima tedenskima izdajama dodal še novo, sproščeno in lahkotnejšo sobotno

izdajo Sobota. V današnjem času pa izhajajo kot dnevnik. (Zbornik Primorske – 50 let,

Barbara Verdnik, str. 263 – 264)

Uredniška politika časnika opredeljuje maksima14 »neodvisni, nestrankarski dnevnik s

poudarkom na dogajanjih na Primorskem«.

Novinarji in uredništvo so zavezani novinarski etiki, kot jo opredeljujeta Muenchenska

deklaracija15 (http://www.media-forum.si/slo/pravo/pravni-viri/munchenska.deklaracija.pdf),

12 glasílo -a s (í) tiskano ali pisano sredstvo za razširjanje idej kake skupine 13 identitéta -e ž (e��) jur. skladnost, ujemanje podatkov z resničnimi dejstvi, znaki 14 maksíma -e ž (i�) knjiž. življenjsko vodilo, geslo 15 Predstavniki združenj novinarjev iz držav Evropske skupnosti, Švice in Avstrije ter več mednarodnih novinarskih organizacij so leta 1971 v Münchnu sprejeli deklaracijo o pravicah in dolžnostih novinarjev.

16

ki navaja tako dolžnosti kot pravice, ter Kodeks novinarjev Republike Slovenije (http://media-

forum.si/slo/pravo/samoregulacija/kodeks-novinarjev.pdf) 16, (www.prim-nov.si).

3.2 Objava aktualnih člankov

Primorske novice izhajajo vsak dan, razen nedelje in praznikov, kar pomeni, da so dogodki

dokaj ažurno17 plasirani18 v javnost. Na svojih straneh povzemajo aktualne dogodke s

Primorske regije. Vsebino časopisa sestavljajo aktualne novice, kronika, oglasi, borzne in

športne novice, osmrtnice, program prireditev, televizijski in radijski program, vreme in

horoskop.

Dvakrat tedensko izhajajo v razširjenem obsegu, in sicer s torkovo prilogo Športne novice in

petkovo prilogo 7. val.

Skratka, vse tisto, kar prebivalce omenjenih regij zanima, si lahko preberejo v časopisu

Primorske novice.

16 Prvo vodilo dela novinarjev je pravica javnosti do čim boljše informiranosti. Da bi zagotovili pravico javnosti do obveščenosti, morajo novinarji vedno braniti načela svobode zbiranja in objavljanja informacij in pravico do izražanja mnenj. Novinarji so dolžni predstavljati celovito sliko dogodkov in svoje delo, ob spoštovanju pravic drugih, opravljati natančno in vestno. Takšno delo je temelj verodostojnosti novinarjev. Kodeks velja za besedilo, fotografijo, sliko in zvok. 17 ažúren 1 -rna -o prid. (u�) adm. ki je brez zaostanka v dnevnem delu, ki je na tekočem 18 plasírati -am dov. in nedov. (i�) publ. doseči, da kaj kam pride, se uveljavi

17

4 JEZIKOVNA IN VSEBINSKA ANALIZA ČLANKOV S

KOMENTARJEM

Pri vsaki objavljeni novici v katerem koli mediju se nemalokrat zalotim pri popravljanju

izrečenega ali zapisanega. Nisem slavistka19, vendar imam rada svoj materin jezik že od rane

mladosti in zato se mi včasih zdi čisto nemogoče, kako z njim ravnajo ljudje v vsakdanji rabi,

kaj šele v medijih. In prav zaradi tega sem se odločila vzeti pod drobnogled samo nekaj

člankov, ki se nanašajo na CSD Koper, kjer sem zaposlena, in poiskati boljše zapise oz.

dopolnitve.

4.1 Članek 1: Otrokove pravice na rešetu – Edi Mavsar (priloga 1)

Ob tednu otrok, ki traja od 3. do 9. oktobra, je Društvo prijateljev mladine (DPM)

Koper organiziralo okroglo mizo z naslovom Vsak otrok ima pravico do drugačnosti. Na

okrogli mizi so sodelovali strokovnjaki najrazličnejših profilov, ki imajo odločilno vlogo

pri u činkovitem umeščanju20 otrok s posebnimi potrebami v varstveno izobraževalne

ustanove.

Na okrogli mizi so sodelovali mag. Robert Trunkl , predsednik DPM Koper, Barbara

Cuban Dragščič, defektologinja, Melanija Kocjan , dr. spec. šolske medicine, Nataša

Nikoli č, socialna delavka, in Mojca Jelen Madruša, učiteljica na osnovni šoli Janko Premrl

Vojko.

V uvodu je besedo prevzel Robert Trunkl, in opozoril na konvencijo o otrokovih pravicah

(http://www.varuh-rs.si/index.php?id=105 ), ki opredeljuje pravice otrok, ki jih v vsakdanjem

življenju vse prepogosto preziramo. »V Sloveniji je v primerjavi z nekaterimi drugimi,

predvsem manj razvitimi državami, za otroke relativno dobro poskrbljeno, kar pa ne pomeni,

da bi lahko naredili še več in še boljše. Nestrpnost in neenakopravnost predvsem odraslih do

otrok je nesprejemljiva in ne smemo je tolerirati21,« je v svojem uvodu dejal Trunkl, ki je v

nadaljevanju nanizal nekaj primerov iz vsakdanjega življenja, ko so starejši ljudje s svojim

pristopom grobo posegli v otrokove pravice.

19 slavíst-ka -e ž (í) strokovnjak-inja za slavistiko 20 uméščati -am nedov. (e��) 1. uradno postavljati, uvajati;. nameščati, postavljati 21 tolerírati -am nedov. in dov. (i�) 1. dopuščati, da ima kdo o določeni stvari drugačno, nasprotno mnenje

18

»Otroci se med seboj presenetljivo dobro razumejo, le starejši smo polni predsodkov in

razbijamo idilo otrokovega dojemanja sveta. Zanje ni pomembno, ali je nekdo temnopolt,

slaboviden ali gibalno omejen, to mirno sprejmejo kot del različnosti, ki jo je že Charles

Darwin22 opisal kot nujno za obstoj sveta.«

V nadaljevanju je besedo prevzela Nataša Nikolič in opisala postopke za obravnavo otroka

pred komisijo za usmerjanje otrok z osebnimi potrebami. »Ključno je to, da otroka glede na

njegove pomanjkljivosti in prednosti vključimo v primerno ustanovo in primeren program. Ob

tem ne smemo spregledati možnih oblik pomoči in prilagoditev okolja, ki posamezniku

olajšajo učni proces.«

Zdravnica Melanija Kocjan je opozorila, da zdravstveno stanje otrok ni črno-bela slika,

ampak gre za veliko odtenkov najrazličnejših barv. »Tako kot ni popolnoma zdravih, tako ni

tudi popolnoma bolnih otrok. Te vmesne primere je potrebno v čim večji meri integrirati v

ustanove z običajnim učnim programom. To je med drugim tudi dober temelj, da se bomo

ljudje naučili sprejemati sebi različne.« Kocijanovo med drugim veseli vzpostavitev razvojne

ambulante v Kopru, ki omogoča, da ob najmanjšemu sumu na nepravilnosti v razvoju otroka

začnejo takoj z zdravljenjem, ki je v večini primerov zelo uspešno.

Defektologinja Barbara Cuban Dragščič se ukvarja s posameznimi primeri otrok s posebnimi

potrebami. V svoji praksi ugotavlja, da je za razvoj otroka zelo pomemben trikotnik: otrok,

razred, starši. »Pri otroku je treba iskati močna področja, jih krepiti in spodbujati, saj to

predstavlja dober temelj za uspešen razvoj.«

Učiteljica Mojca Jelen Madruša je vsak dan v stiku z otroki s posebnimi potrebami. »Za

otroka s posebnimi potrebami je treba individualizirati program, določiti dodatno pomoč in

prilagoditi okolje. Včasih je to mnogo lažje, kot si predstavljate, saj se je izkazalo, da zdravi

otroci neredko prav tekmujejo med sabo, kdo bo pomagal svojemu sošolcu, ki je zaradi spleta

okoliščin nekoliko drugačen, pa vendar zelo podoben njim.«

Posvet, ki je bil odprt za širšo javnost, se je udeležilo nekaj staršev otrok s posebnimi

potrebami, ki so se želeli podrobneje seznaniti z otrokovimi pravicami. Te so po črki zakona

zares velike, vendar so po mnenju sogovornikov okrogle mize v praksi mnogokrat

spregledane. (PN št. 231; str. 21)

22(1809 – 1882) angleški naravoslovec in paleontolog; velja za začetnika teorije evolucije

19

4.1.1 Komentar 1. članka

Po mojem mnenju bi si članek zaslužil precej večji prostor v časniku, kot mu ga je namenil

novinar, saj vendar gre za otroke, o katerih se v naših medijih zadnje čase govori predvsem z

negativnih strani, ko se npr. kateremu od otrok kaj zgodi. Ko pa se zanje kaj naredi, ostane to

nezabeleženo ali navadno nekje v ozadju. Novinar ni v svojem članku poleg DPM omenil

CSD Koper, ki je posredno pripomogel k organizaciji okrogle mize. Prav takšne, drugačne

otroke iz MO Koper obravnavamo in spremljamo na CSD Koper, seveda, v sodelovanju z

ostalimi institucijami.

Pogovarjali so se predvsem o sprejemanju drugačnih otrok med vrstnike. Udeleženi

strokovnjaki so strokovno posredovali svoje izkušnje z otroki in povzeli, da se otroci med

seboj dokaj hitro ujamejo, a odrasli smo navadno polni predsodkov in zato nemalokrat delamo

krivico bodisi svojemu, bodisi drugemu otroku.

4.1.2 Predlog izboljšave vsebine članka

Ker je novinar citiral strokovnjake, bi lahko zapisal tudi kakšno izjavo staršev »drugačnih«

otrok, ki so se posveta udeležili in imajo največ izkušenj z otroki. Na tak način bi podal obe

plati zvona. Ni jasno, ali je N. Nikolič opisala le postopke ali je predstavila tudi Pravilnik o

razvrščanju otrok s posebnimi potrebami. V zaključku bi lahko novinar poudaril še bolj

razhajanje med črko zakona in prakso. Lahko bi celo oblikoval nov članek o izkušnjah in

prizadevanjih staršev »drugačnih« otrok v stiku z institucijami in črko zakona. Tudi izbrani

naslov okrogle mize Otrokove pravice na rešetu lahko napeljuje bralca h kritičnosti do članka

oz. njegove vsebine.

Kar nekaj je pravopisnih napak, ki se v časopisu ne bi smele pojavljati. Tako je npr. okroglo

mizo novinar poimenoval kar »krogla« miza, postavljenih je nekaj odvečnih vejic in veznikov

»ki«, konvencijo pa bi moral zapisati z veliko začetnico, ker gre za naslov. Pri citiranju

mag.Trunkla, je najverjetneje novinarju zagodel tiskarski škrat in pozabil zapisati besedico ne

pri izjavi, da je sicer dobro poskrbljeno za te otroke, ampak bi lahko naredili še kaj. Pri izjavi

ge. Nikolič so omenjeni otroci z osebnimi potrebami – manjka črka p, da bi bile te potrebe res

posebne. Pri citatih sodelavcev okrogle mize je važen poleg imena in priimka tudi naziv oz.

stroka, ki jo navedeni zastopa. To bralcu potrjuje zaupanje v stroko in verodostojnost izjav. V

zadnjem odstavku bi moral avtor članka zapisati s »Posveta, ki je bil odprt…«, saj ga le v taki

sklonski obliki lahko nadaljuje.

20

4.2 Članek 2: Božiček v vsak dom – Edi Mavsar (priloga 2)

Za skupino zagnanih zanesenjakov iz Pine in Združenja podjetnih študentov Piran, pod

pokroviteljstvom koprskega Centra za socialno delo (CSD) in koprske občine, bi lahko

rekli da iz pravljice pripravljajo pravo prazni čno zgodbo.

V želji za skupno dobro bodo v petek organizirali dobrodelni koncert, s katerim bodo socialno

ogroženim družinam in posameznikom omogočili prijetnejše novoletno praznovanje.

V teh dneh se v režiji koprskega CSD odvija vrsta akcij, s katerimi želijo zbrati denar za tiste,

ki so v družbi potisnjeni na stranski tir. »Odziv posameznikov, društev in organizacij, ki so

izkazali pripravljenost pomagati pri dobrodelnih akcijah, je presegel vsa pričakovanja,« je na

včerajšnji tiskovni konferenci dejala direktorica koprskega CSD Marija Perkovi ć.

Najodmevnejši dogodek se obeta v petek zvečer, ko bodo v Taverni pod oboki na

dobrodelnem koncertu nastopile primorske zvezde popularne glasbene scene. Idejni vodja in

gonilna sila dobrodelnega koncerta Urška Kern napoveduje veliko presenečenj. Tako bodo

zmagovalci dobrodelne dražbe lahko odšli na jadralski izlet z Gašperjem Vinčencem, se

podali v kino ali na večerjo s poslovnežem Rajkom Hrvati čem, koprskim podžupanom

Janijem Bačičem ali bronastim olimpijcem Vasilijem Žbogarjem. Zbrani denar bo končal na

računu CSD, ki ga bo razdelil med pomoči najbolj potrebne. »Želimo si, da bi veseli

december v polnosti začutili prav si, brez izjeme,« je ob koncu premierne predstavitve

projekta, za katerega si vsi želijo da bi postal tradicionalen, dejala Kernova.

(PN št. 289; str. 6)


Če je novinar omenil določene vrste akcij v sklopu veselega decembra pod okriljem CSD

Koper, bi jih moral tudi našteti. Vsaj tiste pomembnejše. Zagotovo bi bilo smotrno konkretno

napisati, za kakšne dražbe gre, kot tudi konkretne namene, za katere naj bi CSD Koper zbrani

denar porabil. V članku novinar ni pojasnil, kdo so »zmagovalci« dobrodelne dražbe, čeprav

pri dobrodelni dražbi človek ne pričakuje »zmagovalcev«.


Če bi novinar v svojem članku zapisal kakšno ime primorske glasbene scene, o kateri v

članku piše in če bi s strani direktorice CSD Koper pridobil informacijo, o kakšnih konkretnih

21

projektih zbranega denarja bo šlo, bi bil članek veliko zanimivejši. V članku ni zaslediti, ali je

CSD Koper le pokrovitelj oz. kakšna je njegova vloga ali delež pri samem projektu. Javnost

zanima tudi rezultat – vsota zbranega denarja. Novinar je omenil Pino, vendar v članku ni

podana razlaga, kdo so zanesenjaki? Kaj je Pina? Vsi bralci zagotovo Pine ne poznajo in ne

vedo, s čim se pravzaprav ukvarja. Pred objavo članka je potrebno posvetovanje oz.

poznavanje dobrodelne akcije. Ker gre za občutljiv del prebivalcev (stranski tir), mora

novinar izbirati besede. Tudi naziv občine naj bo stvaren (MO Koper).

V članku me je zmotilo nepoznavanje pravopisa in nepravilno (ne)vstavljanje ločil, premalo je

konkretnih navedb. Izpuščenih je kar nekaj ločil (vejica), pa tudi besedica »vsi« je ob koncu

članka ostala brez črke »v«, kar bi sicer lahko pripisali tudi tiskarskemu škratu; ne vem pa,

zakaj je božiček zapisan z veliko začetnico? Prav tako ni pojasnjen pomen besed »december v

polnosti«, kar bi se od novinarja pričakovalo.

4.3 Članek 3: Ko sendvič deliš na dva dela – Alenka Penjak (priloga 3)

Mlada Kopr čanka Urška Kern je minuli petek uspešno izpeljala največji organizacijski

zalogaj življenja – dobrodelni koncert za socialno ogrožene otroke. Sama pravi, da je le

odprla ventil in zbrala socialno ozaveščene ljudi, ki so ji pomagali speljati projekt. »Ne

bom se ustavila,« pravi Urška Kern in dodaja: »Po letih iskanja sem našla izziv, ki ima

tudi otipljiv cilj – pomagati otrokom in jim narediti življenje lepše.«

4444Pravzaprav ste bili tudi sami nekoč »socialni problem« in ste potrebovali pomoč

Centra za socialno delo?

»Že celo življenje sem 'socialni problem', čeprav si socialni problem toliko, kolikor si sam

dovoliš. Leta 1993, ko sem bila stara 13 let, mi je umrla mama, ki je prej tri leta hudo

bolehala. Njena smrt je bila izjemno huda izkušnja za našo družino, a zgodilo se je in

preživeli smo. Navkljub temu dogodku me življenje brez mame ne stigmatizira in ne počutim

se kot žrtev. Živim naprej in postala sem kvečjemu še bolj močna. Center nam je takrat

pomagal, saj je bil oče brezposeln, obenem pa na to situacijo nismo bili pripravljeni.«

4444Kako ste doživljali pomoč Centra za socialno delo?

»Pomoči se takrat nisem zavedala, saj sta me oče in starejša sestra kot najmlajšo v družini

ščitila. Šele čez nekaj let je prišla mamina smrt za menoj in iz sebe sem vrgla to travmo na

druge načine. Postala sem majhen divjak, kljub temu pa nisem dovolila, da bi me preveč

zaneslo iz življenjskih tirnic. Prvi letnik sem ponavljala dve leti in po drugem negativnem

22

šolskem spričevalu me je sestra za mesec dni poslala v kuhinjo, kjer sem 16 ur na dan prala

posodo. To je bila odlična šola in ko sem se pogovorila sama s seboj, sem se odločila, da bo

le bolje, če končam šolo.«

4444Otrok iz socialno ogroženih družin vam torej ni težko razumeti?

»Zelo dobro jih razumem in zgrozim se ob njihovih stiskah. Vem, kaj pomeni biti osamljen,

kako je, če tri leta nosiš iste športne copate in si moraš sendvič razdeliti na dva dela. En del

za zajtrk, drugega za večerjo. Tisti, ki živijo v vati, nikoli ne bodo razumeli, kaj pomenita

bolečina in pomanjkanje. Zato je potrebno o stiskah, ki pestijo družine, še in še govoriti.

Otroci se ne zavedajo, da zafrkavanje tistih, katerih starši si materialnih dobrin ne morejo

privoščiti, boli. Slej kot prej pa ugotovijo, da takšen odnos ni 'kul'.«

4444In rodila se je zamisel o dobrodelnem koncertu …

»Pred dvema mesecema sem po desetih letih delovne dobe ostala brez službe, z najemnino in

računi, ki jih moram plačevati. Počutila sem se grozno. Prišla sem na center po pomoč in

pomagali so mi. Istega dne, ko sem jih obiskala zaradi osebnih težav, sem si obljubila, da

moram tudi jaz nekaj narediti za koga drugega. Spomnila sem se licitacije znanih osebnosti, s

pomočjo multimedijskega centra Pina smo navezali stik s koprsko občino in projekt speljali.

Uspelo nam je, zbrali smo denar in ti otroci bodo lahko letos dobili nekaj več.«

4444Se sprašujete, kako je mogoče, da imamo v naši socialni družbi otroke in družine, ki

živijo na robu preživetja?

»Vsak otrok se sprašuje, zakaj se mu to dogaja, od kod ta krivica in zakaj je prav on

prikrajšan za stvari, ki jih imajo njegovi sošolci. Moji vrstniki se niti ne zavedajo stisk okoli

sebe, ampak te obstajajo in pred njimi si ne moremo zapirati oči. Zato – dajmo tem otrokom

nekaj! Grozno je, če si sam na svetu. Ljudje, ki nam jih prinaša življenje, so neprecenljivo

darilo in to je največji nauk, ki mi ga je dalo življenje.« (PN št. 294; str. 8)


V uvodu članka oz. intervjuja je omenjen uspešno izpeljan dobrodelni koncert za socialno

ogrožene otroke, vendar o tem v samem članku ni zaslediti ničesar. Je pa lepo in strnjeno

predstavljeno življenje mladega dekleta, ki se je odločilo pomagati in nuditi drugim tisto,

česar sama v svojih mladih letih ni imela. Kljub tragičnim dogodkom njenega življenja iz

članka veje ogromna samozavest intervjuvane osebe, ki je sama okusila pomoč CSD Koper v

svojih težavah. Zato ve, kako in na kakšen način družba gleda na ljudi, ki si določenih

materialnih dobrin ne morejo privoščiti. V članku gre tudi razbrati izredno pozitivno naravnan

23

odnos do CSD-ja. Povedano s prispodobo je CSD Koper kot svetilnik barkam, ki se v temi

izgubljajo. Vsebina intervjuja je tudi povratna informacija CSD Koper o njegovem delu.


Vsekakor bi novinarka morala zapisati tudi kakšno vrstico in več informacij o koncertu, ki ga

je uvodoma omenila s »kot največji zalogaj življenja«, saj o tem iz članka ne izvemo ničesar.

Tu bi lahko zapisala kraj in dan dogodka ter čemu je bil organiziran ta koncert. Primer je

lahko zgled in opomin mladim in starejšim. Ob koncu članka pa bi intervjuvanko23 lahko

vprašala po načrtih. Pri vsem tem je CSD Koper intenzivno sodeloval, vendar to v članku ni

bilo dovolj pojasnjeno.

4.4 Članek 4: Novoletno rajanje za otroke – Edi Mavsar (priloga 4)

Center za socialno delo (CSD) Koper je letošnji novoletni sprejem za socialno ogrožene

družine in osebe s posebnimi potrebami priredil v dvorani zadružnega doma v Dekanih. Ob

kratkem kulturnem programu so na sceno stopile dobre vile s Piko nogavičko na čelu. Otroci

so ob Pikinih vragolijah kar pokali od navdušenja. Tako so skoraj pozabili na dedka Mraza, ki

je potrpežljivo čakal na konju pred dvorano … Kot je dejala direktorica koprskega CSD

Marija Perkovi ć, so z letošnjim odzivom na decembrske prireditve, ki jih prireja CSD, zelo

zadovoljni. »Želela bi se zahvaliti številnim donatorjem24 in prostovoljcem, ki iz leta v leto

neumorno vlečejo voz dobre volje naprej. Brez njih tudi dedka Mraza ne bi bilo,« je dejala

Perkovićeva. (PN št.296; str. 10)


Malo je še otrok, ki v današnjem času še verjamejo ali sploh še vedo, kdo je sv. Miklavž,

Božiček ali dedek Mraz. Važna so le darila, saj so v marsikateri družini tudi med letom darila

prej pravilo kot izjema. Starši svojo odsotnost z doma nadomeščajo z darili, kar se

marsikateremu otroku zdi že samo po sebi umevno. Vendar niso vsi otroci takšni. In nimajo

vsi otroci staršev, ki bi kupili darilo svojemu otroku zgolj zato, ker je prinesel lepo oceno iz

šole. Za takšne in drugače prikrajšane je bilo poskrbljeno s strani CSD Koper v lanskem

decembru na nekoliko drugačen način, kar je otroke še bolj razveselilo.

23 intervjúvanec -nca m (ú�) kdor je intervjuvan, izpraševanec

24

Članek skopo poroča o prireditvi za socialno ogrožene družine in osebe s posebnimi

potrebami. Čeprav CSD Koper tudi med letom poskrbi zanje, je vendar prav, da se v takih

prazničnih dneh tudi njim pričara nekaj prazničnega vzdušja in da o tem poroča lokalni

časopis.


Ker gre za članek s pozitivno vsebino, bi mu namenila več opisa oz. besed. V članku bi

novinar lahko zapisal, da so v različnih vlogah nastopali zaposleni s CSD Koper, ki so na

sicer amaterski način skušali odigrati pravljične vloge. Program je otroke očitno usvojil in bi

bilo prav izpostaviti sodelovanje amaterjev oz. CSD Koper. Tudi ni jasno, ali so bili

udeleženci obdarjeni ali so le rajali, kaj je prinesel dedek Mraz na konju. Neumestno pa se mi

zdi, da je avtor članka direktorico CSD ob navajanju njene izjave kar dvakrat navedel.

Napačna je tudi raba presledka pri ločilih, saj pri nekončnem ločilu treh pik …, naredimo

presledek za ločilom, ne pred njim.

4.5 Posredna omemba CSD Koper pri objavi drugih člankov

CSD Koper posredno, včasih pa tudi neposredno sodeluje pri drugih primerih (odvzemih,

prepovedih, urejanjih, namestitvah ogroženih otrok, odraslih v socialno varstvene zavode) in

še čem, vendar se navadno v takih primerih v časniku CSD ne omenja. Pri iskanju člankov

sem tako ugotovila, da se tovrstni primeri največkrat zapisujejo na straneh črne kronike; in

verjeli ali ne, to stran navadno bralci, pa tudi uslužbenci CSD Koper najprej preberemo.

Tako je npr. razburil javnost članek o posilstvu mladoletnice v mestnem jedru Kopra s strani

moškega, ki smo ga na Centru obravnavali in opozarjali pristojne institucije25. Lokalna

javnost je opozarjala na njegove manjše prestope, vendar ni nihče naredil koraka naprej in

pravočasno ukrepal, kar bi morda preprečilo to grozno dejanje. Posledično je pripeljalo na

CSD Koper tudi žrtev, kateri so nato sodelavke nudile različne oblike pomoči.

24 donátor -ja m (a�) knjiž. kdor daruje, podari kak večji dar 25 institúcija tudi inštitúcija -e ž (ú) javna, organizirana skupnost ljudi za opravljanje kake dejavnosti;

25

Pravilnik o prepovedi približevanja26 natančno določa naloge CSD. Policija je CSD dolžna

obvestiti o izrečeni prepovedi približevanja, strokovne delavke ali delavci takoj ob prejemu

obvestila vstopijo v družino in ponudijo prvo socialno pomoč27 (PSP) žrtvi. To je naloga, ki jo

CSD Koper redno izvaja in se je tudi v vsakodnevnem delu izkazala kot zelo učinkovita in

uspešna.

Prepoved približevanja je bila izrečena v lanski jeseni tudi 24-letnemu fantu, ki je nenehno

grozil svoji materi in svoje grožnje kdaj pa kdaj tudi uresničil (PN. 18. 10. 2005, št.242; str.

20; Kljub prepovedim ne odneha). Oba smo nemalokrat obiskali in se z njima tudi

pogovarjali, ko pa je po zadnjem izteku prepovedi sin zopet napadel mater, je novica prišla

preko Primorskih novic tudi v javnost, vendar tu CSD Koper ni omenjen.

Moškega, ki je s sekiro grozil ženi, smo na CSD poznali in tudi pri tej družini skušali urejati

odnose. V članku »S sekiro le ogrožal« (PN, 17. 11. 2005, št.257; str. 10) ,ki ga je objavil

dnevnik Primorske novice, nismo nikjer omenjeni, čeprav smo prav za to družino naredili vse,

kar je bilo v naši moči.

Ko gre za grožnje, pretepanje, poskuse umora, ipd., občani navadno obvestijo CSD takoj za

policijo. V nekaterih primerih še prej. Takrat strokovne delavke opravijo obisk na domu ali

pozovejo stranko na razgovor. Veliko je primerov, ki v časopisu ne dobijo prostora in tako v

javnost ne pridejo; če pa že, nismo kot sodelujoči nikoli omenjeni.

Izjema je morda članek »Cankarjeva ulica pod drobnogledom« v Primorskih novicah z dne

31. 8. 2005, ko so postavljali strokovnjaki pod drobnogled koprske ulice in ugotovili, da je

Cankarjeva ulica, kjer se nahajajo prostori koprskega CSD, dokaj neurejena. Sama okolica

CSD pa je očitno prekašala in presenetila celo strokovnjake, saj smo si v članku prislužili celo

fotografijo in kar nekaj pozitivnih vrstic.

26 Prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi, ki se nanaša na Zakon o policiji (Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o policiji, 39. a člen). 27 Storitev prve socialne pomoči obsega pomoč pri prepoznavanju socialne stiske ali težave, oceno možnih rešitev, seznanjanje upravičenca z možnimi socialnovarstvenimi storitvami in dajatvami, z obveznostmi, ki sledijo izbiri storitve ali dajatve ter predstavitev mreže izvajalcev, ki lahko upravičencu nudijo pomoč. PSP se opravi kot samostojna storitev tedaj, ko upravičenec išče pomoč prvič, izvajalec pa ne razpolaga s podatki, na osnovi katerih bi lahko upravičenca napotil k drugim izvajalcem. (Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev, Ur .l. RS 140/2006)

26

5 NAJPOGOSTEJŠE JEZIKOVNE NAPAKE IN NJIHOVE

PRAVOPISNE MOŽNOSTI

Prvi samostojni pravopis smo dobili Slovenci leta 1899, naslednje izdaje pa so bile še v letih

1920, 1935, 1950 in 1962. Za zdajšnji – šesti pravopis so najprej izšla Pravila 1v letu 1990;

kot prvi del, kot drugi del – Slovar pa leta 2001. Pravopis je zbirka pravil, po katerih naj se

jezik piše. Držimo se ga zato, ker nam omogoča enotno izražanje, kateremu je zagotovljeno,

da ga bo vsaj večina prav razumela in sprejemala, to pa je vrednota, zaradi katere se je vredno

ukloniti množici natančnih, včasih že preveč natančnih določil in pravil. (Še znamo

slovensko?, Janez Gradišnik, str. 92)

Skoraj ni članka, v katerem ne bi zasledili malenkostne, pa vendar tudi pomembne pravopisne

napake. Nekatere so tako zelo majhne in neopazne, da bi jih bralec z lahkoto pripisal

»primorščini« ali tiskarskemu škratu. A ko govorimo o mediju, o časopisu, ne moremo niti

mimo teh najmanjših.

Največkrat so izpuščene vejice (,) ali pa so vstavljene tam, kjer bi jih najmanj potrebovali.

Nepravilno so uporabljeni tudi presledki pred ali za ločili. V nekaterih člankih so izpuščene

črke, ki bistveno spremenijo pomen besede.

V članku Otrokove pravice na rešetu gre v navedbi citata zaslediti napako v stavku: »…, kar

pa ne pomeni, da bi lahko naredili še več in še boljše.« Tiskarski škrat je najverjetneje izpustil

kratko, a ključno pomembno besedico ne, saj bi praviloma moralo pisati: »…, kar pa ne

pomeni, da ne bi lahko naredili…«.

V naslednjem odstavku je predolg stavek, ki bi ga lahko razdelili v dva povsem enakovredna:

»Zanje ni pomembno, ali je nekdo temnopolt, slaboviden ali gibalno omejen. To mirno

sprejmejo kot del …«.

Sledi tekst novinarja, ki je pred navedbo citata dr. Nikoličeve izpustil črko p in je tako nastala

»komisija za usmerjanje otrok z osebnimi potrebami«, namesto posebnimi potrebami.

Ob koncu članka znova manjka črka že v prvi besedi: »Posvet, ki je bil odprt za širšo javnost,

se je udeležilo…«. Pravilno bi moral stavek biti zapisan: »Posveta, ki je bil odprt za širšo

javnost, se je udeležilo…«.

27

Pri članku Božiček v vsak dom je novinar v podnaslovu ob koncu pozabil na ločilo (,) v

stavku »…, bi lahko rekli da iz pravljice«. Pravilno vstavljeno ločilo spremeni stavek v »…, bi

lahko rekli, da iz pravljice…«.

Zadnji stavek članka pa je v citatu ostal brez črke v, in sicer je zapisano: »…v polnosti začutili

prav si, brez izjeme«, z izpuščeno črko pa bi citat navajal: »… v polnosti začutili prav vsi, brez

izjeme«.

V intervjuju se je novinarka izognila pravopisnim napakam s celotnim citiranjem

intervjuvanke, ki ima bogato besedišče zrelo razmišljanje. Sama bi se odločila za enkratno

navedbo njenega imena v samem podnaslovu.

Pri dobesednem navajanju je v članku Ko sendvič deliš na dva dela v začetku in na koncu

citata navedena oseba, ki je izjavo podala. Citati tudi niso povsod primerno označeni z

narekovaji (») na začetku in na koncu. Fotografija nima podnapisa; čeprav fotografije same

veliko povedo, morajo imeti podnapis.

Nazivi sogovornikov so navedeni samo v uvodnem besedilu, ko pa gre za citiranje

povedanega s strani imenovanega kot strokovnjaka bi morala novinarka ponoviti naziv.

Zadnji članek Novoletno rajanje za otroke je krajši, zato bi izpostavila zgolj zapis pri navedbi

»dedka Mraza«, čeprav je oboje dovoljeno ter uporabo nekončnega ločila treh pik …, kjer je

potrebno vstaviti presledek za ločilom, ne pred njim.

5.1 Uporaba strokovnih in drugih izrazov

Sodobno življenje nam v silovitem znanstveno-tehničnem razvoju neprenehoma prinaša

kopice novih reči in pojmov, ki terjajo tudi nova poimenovanja, nove besede. Snovanje novih

izrazov je zato nadvse nujno v vsakem jeziku. Pri tem si velikokrat pomagamo s tujkami,

vendar jih moramo uporabljati v določenih mejah. Prav teh meja pa se v mnogih znanstvenih

in tehničnih strokah premalo držijo. V nekaterih je pretirana raba tujk v današnjem času že

prava poklicna bolezen. To se posebno pozna v tistih strokah, kjer je bilo domače izrazje

slabo razvito in kjer niso imeli domačih učbenikov, tako da je nekaj rodov študentov zraslo in

dozorelo ob tuji strokovni literaturi. Z njimi so uporabljali še cel kup drugih, za nas

nepotrebnih tujk, ki jih sicer razumemo, so pa odveč, ker imamo zanje že zdavnaj ustrezne in

ustaljene domače izraze. (Še znamo slovensko?, Janez Gradišnik, str. 23)

28

V izbranih štirih člankih zasledimo precej tujih oz. nevsakdanjih izrazov. Nekatere besede

oz. izraze bi utegnil povprečni bralec slabo ali dvoumno razumeti. Odločila sem se

izpostaviti naslednje besede in njih razlago iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika

(http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html) ter slovarja tujk (Veliki slovar tujk, Ljubljana 2002,

Cankarjeva založba):

1. članek: Otrokove pravice na rešetu:

a) strokovnjaki najrazličnejših profilov - strokovnjaki različnih poklicev, za katere je

potrebno daljše strokovno izobraževanje;

b) učinkovito umeščanje – razporejanje, vključevanje otrok s posebnimi potrebami med

sovrstnike v vzgojno izobraževalne ustanove;

c) defektologinja - strokovnjakinja na področju vzgoje in izobraževanje oseb z motnjami

v telesnem in duševnem razvoju (Slovar tujk, str. 181);

d) konvencija – dogovor, sporazum;

e) integrirati – vključevanje posameznikov v določeno skupnost;

2. članek: Božiček v vsak dom:

a) režija- umetniško oblikovanje izvedbe npr. filmskega dela ali radijske oddaje, tudi

prereditve, proslave;

b) dobrodelna dražba - javna prodaja, pri kateri dobi blago, kdor ponudi zanj največjo

vsoto, ki gre v dobrodelne namene;

c) premierna predstavitev – prva predstava kakega (gledališkega) dela v sezoni, prva

javna predstavitev česa;

d) tradicionalen - (Veliki slovar tujk, str. 1173)

3. članek: Ko sendvič deliš na dva dela:

a) stigmatizacija – sociološko zaznamovanje (slovar tujk, str. 1091);

b) travma – duševni pretres ob kakem hudem doživetju (psihična travma) in/ali zelo hudi,

težko doživetje (Slovar tujk, str. 1180);

c) licitacija – javna prodaja, pri kateri dobi blago, kdor ponudi zanj največjo vsoto;

d) »kul« – sleng mladih;

e) prala posodo – gre za narečni izraz, v knjižnem jeziku bi uporabila »pomivala«;

29

4. članek: Novoletno rajanje za otroke:

a) scena – navadno likovna oprema prizorišča, v tem primeru na odru;

b) donatorji – kdor daruje, podari kak večji dar.

5.2 Slovenski pravopis kot pomočnik

Pravopis je zbirka pravil, po katerih naj se jezik piše. Držimo se ga zato, ker nam omogoča

enotno izražanje, kateremu je zagotovljeno, da ga bo vsaj večina prav razumela in sprejemala,

to pa je vrednota, zaradi katere se je vredno ukloniti množici natančnih, včasih že preveč

natančnih določil in pravil. (Še znamo slovensko?, Janez Gradišnik, str. 92)

Slovenski pravopis vsebuje pravila o zapisovanju glasov, pisavi, rabi velikih in malih črk,

rabo ločil, pisanju skupaj ali narazen, o deljenju besed, o pisanju prevzetih besed, zapisani pa

so tudi naglasi in navodila za izgovor. Uvodnemu delu sledi slovarski del.

30

6 KOMENTAR VSEBINE ČLANKOV Z VSEBINSKO ANALIZO

Čeprav gre za lokalni časnik, ne smemo pozabiti, da gre za javno glasilo, ki bi moralo biti

lektorirano in novice v njem objavljene v čistem in pravilnem slovenskem jeziku. Kako naj se

sicer bralka/ec zanese na rabo slovenske besede, če je v časopisu toliko pravopisnih napak?

Ob listanju in pregledovanju posameznih člankov lahko torej zaključim, da časopis Primorske

novice očitno nima (dobrega !) lektorja, sicer si takšnih napak ne bi smeli dovoliti. Če bi sama

bila novinarka in ne bi dovolj zaupala svojemu poznavanju jezika, bi na svojo pest, če ne bi

bilo v uredništvu drugače urejeno, poskrbela za pregled besedila. V izbranih člankih je

zaslediti precej pravopisnih napak in tujk, kar je lahko za bralko/ca moteče, saj članka ne

prebere z zbranostjo in se ne potrudi razumeti ga ali celo nanj odreagirati, kot bi si novinar ali

dogodek to želel.

Marsikomu se zdi zdrav in normalno razvijajoč se otrok nekaj samo po sebi umevnega, a žal

je okoli nas kar precej drugačnih. In že zaradi tega bi si članek zaslužil več prostora v časniku.

Za tovrstne otroke CSD naredi kar precej, zato ga kot novinarka zagotovo ne bi izpustila. Prav

tako si ne morem zamisliti članka brez izjav staršev otrok s posebnimi potrebami, ki jih je

novinar v svojih navajanjih kar izpustil. Lepo je slišati strokovna in naučena mnenja, a s temi

otroki živijo njihovi starši in bi njihova mnenja in doživetja lahko veliko povedala bralki/cu.

Le tako bi lahko dejansko govorili o nepristranskosti novinarja in uravnoteženosti članka, po

čemer bi si bralka/ec ustvaril svoje mnenje. Sama pa bi v članek umestila izjavo strokovne

delavke pristojnega CSD, ki omenjene otroke in starše usmerja in spremlja.

Drugi članek je po mojem mnenju napisan preveč skopo in bralki/cu ne poda dovolj

informacij. Dobrodelne akcije oz potek dogodka bi sama opisala podrobneje, predvsem pa bi

ob omenjanju primorske glasbene scene zapisala vsaj nekaj imen. Ob prebiranju članka si

bralka/ec zamišlja določene glasbenike, ob obisku prireditve pa lahko ugotovi, da nobenega

od nastopajočih ne pozna ali nastopajoče ne ceni in zato ne ostane dolgo. Posledično je to

lahko slaba ali nezadostna reklama za prireditev. Sama pa bi zagotovo tudi natančneje

predstavila porabo zbranega denarja, saj bi direktorica to javnosti razkrila, če bi ji novinarka

pravilno zastavila vprašanje.

31

Tretji članek bi sama opisala kot nekako salomonsko rešitev28 novinarke, ki je hotela dogodek

(ali osebo uspešnega dogodka) predstaviti. Mislim, da se ni dovolj poglobila in je zato raje

intervjuvanki postavila več vprašanj, sama pa poskrbela le za zelo skop uvod, brez

pohvalnega zaključka. Lahko si to razlagam, da je novinarka hotela javnosti razkriti izredno

osebo O dogodku ali projektu v okviru CSD Koper pa ni spregovorila. Šibko ali površno

znanje pravopisa pa dokazujejo napake (velika začetnica).

Vedno pogosteje slišimo, kako zaposleni so starši in kako je prav ta njihova zaposlenost in

zasedenost vedno večji vzrok za otrokovo nevzgojenost, slabo družbo, slabe ocene ipd.

Posledično seveda lahko pričakujemo tudi veliko besed o tem, kako starši kupujejo ljubezen

svojih otrok z raznimi darili, ki so bila nekoč izjema, danes pravilo. V zadnjem članku je

dobro opisan delež CSD Koper, vendar bi sama omenila tudi prizadevne zaposlene, ki so se

kot amaterji29 preizkusili v vlogah različnih pravljičnih junakov. Na ta način bi bralki/cu

povedala, da otroci pravzaprav ne potrebujejo dragih daril, pač pa bolj dobro voljo in čas

staršev.

28 sálomonski tudi salomónski -a -o prid. (a�; o��) ekspr. zelo preudaren, zelo pameten 29 amatêr -ja m (e�) kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim

32

7 PREDLOGI ZA IZBOLJŠAVO PREPOZNAVNOSTI CSD KOPER

V JAVNOSTI

Glede na analizo člankov iz določenega obdobja, mojih vsebinskih opažanj ter kratke analize

med strokovnimi delavkami in sodelavkami, sem oblikovala nekaj smiselnih predlogov za

izboljšavo prikazovanja CSD v javnosti. V nadaljevanju jih podrobneje predstavljam ter

naštevam nekaj konkretnih rešitev, za katere pravzaprav niti ni potrebno opraviti velikih

organizacijskih sprememb ali vlaganj ter bi se lahko zelo hitro uveljavile s pozitivnimi učinki.

7.1 Odgovornost za stike z javnostmi

Organiziranost javnega zavoda CSD je taka, da je direktorica CSD neposredno odgovorna za

stike z javnostmi. Strokovne delavke in delavci pa so praviloma samostojni na svojem

področju ter tudi neposredno odgovorni za svoje delo in vsebine. To pravzaprav pomeni, da

so za posamezna specifična področja (odvisnosti, družinska razmerja, ogroženi otroci, gluhi,

kaznjenci in drugi) prav one specialistke in poznajo vse probleme ter podrobnosti.

Prav zato direktorica ne more imeti podrobnejšega pregleda nad vsem, kar se v hiši dogaja,

niti ne nad tem, o čem mediji poročajo, saj je njeno delovno področje dokaj zahtevno in

obširno. CSD kot organizacija nima organizirane tovrstne službe, ki bi redno in dosledno

pregledovala dogajanja in odzive nanje ter skrbela za afirmacijo CSD Koper v javnosti.

7.2 Določitev rednih tiskovnih konferenc

Tiskovna konferenca je konferenca, na kateri daje predstavnik oblasti, organizacije ali

pomembna osebnost izjave za objavo v medijih, (http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html). Pri nas, na

CSD, se tiskovne konference sklicujejo navadno zgolj ob večjih dogodkih. Nazadnje je bila

tiskovna konferenca sklicana ob 10. obletnici Dnevnega delovno-terapevtskega centra

»Barčica«, na kateri smo novinarjem predstavili predvsem njeno delovanje, uporabnike,

dosežke ter načrte. Zato je načrtovanje ali določitev več tiskovnih konferenc drugi predlog za

izboljšavo prepoznavnosti CSD Koper.

Če CSD želi popraviti svojo podobo v javnosti oz. seznaniti ljudi z vlogo, delom in pomenom,

bi morali pojavljanju v medijih oz. sploh stikom z javnostmi posvečati veliko več pozornosti.

Smiselno bi bilo, da se tiskovne konference napove 1 krat letno. Menim, da bi bilo recimo

33

smiselno tovrstne konference sklicevati vsako leto ob koncu februarja, ko se sprejema redno

letno poročilo in poslovni načrt za tekoče leto. Tovrstno poročilo bi zagotovo zanimalo tudi

širšo javnost, hkrati pa bi na ta način opozorili tudi na vse narejeno in tako morebiti razblinili

dvome tistih, ki so še vedno prepričani, da pisarniški delavci ne počnejo ničesar koristnega.

7.3 Dnevi odprtih vrat in informativni dnevi

Dnevi odprtih vrat ponujajo na določen dan v letu ogled dela neomejenemu številu

obiskovalcev. Včasih je CSD redno sodeloval s srednjimi in osnovnimi šolami, kar je

pomenilo ob informativnih dneh ogled Centra in podrobnejše spoznavanje socialnega dela.

Vključevali smo se tudi v projekte predstavitve poklicev za srednješolce v obdobjih, ko se

odločajo za nadaljevanje šolanja. Posredno bi torej seznanjali javnost, otroke in starše o

vsebinah dela CSD. Informativni dnevi so koristni predvsem dijakom in študentom, ki na tak

način veliko bolje, predvsem pa iz prve roke izvedo, kaj socialni delavec ali delavka dela, kaj

se pričakuje od socialnega delavca in kaj le-ta počne.

7.4 Zgibanke, letaki

V prostorih CSD Koper je kar nekaj kotičkov zapolnjenih z nastavki za razna obvestila oz.

letake. Žal pa nimamo osebe, ki bi te letake oz. zgibanke sprotno pregledovala in jih naročala.

Zgibanke bi sama uredila nekoliko bolj pisano in jih podkrepila s fotografijami, saj so na tak

način zagotovo veliko bolj zanimive za bralca. Sama sem pred dvema letoma predlagala

takšno izboljšavo naše splošne zgibanke, v katerem je CSD Koper predstavljen z vsemi

svojimi področji in danes lahko z veseljem ugotovimo, da se je zanimanje za to zgibanko v

novi obliki zelo povečalo, zato se jo tudi veliko več naroča kot ostale. Če bi v hiši imeli

osebo, ki bi bila zadolžena za to in bi to zadolžitev sprejela z veseljem in voljo do izboljšav,

bi lahko strankam bili še bližje.

34

8 MNENJA ZAPOSLENIH

CSD K oper šteje danes 63 zaposlenih, od tega je 31 strokovnih delavcev in delavk, ki delajo

poglobljeno psiho-socialno obravnavo z ljudmi. 18 je socialnih oskrbovalk, ki delajo na

terenu, drugi pa so podporna služba, kot je administracija, tajništvo ter drugo.

Ob pripravi in načrtovanju svoje diplomske naloge sem želela preveriti svoje ugotovitve in

analizirati rezultate, zato sem svoje sodelavke/ce tudi zaprosila za mnenja in predloge.30

Preko internega e-maila sem poslala 45 vprašalnikov, odgovorjenih pa sem jih dobila nazaj le

23. Vsi niso bili popolni, sodelavke in sodelavci so odgovarjali na vsa vprašanja v enem

odstavku.

8. 1 Pregled odgovorov

Po pogovorih in kratki analizi s sodelavkami/ci se jim zdi predlog odgovorne osebe za stike z

javnostmi zelo dober, ker bi redno in dosledno pregledovala dogajanje v medijih ter lahko

sledila objavam. V tem lahko opažamo povezanost vpliva medijev na javno podobo CSD, kjer

se potrjuje prav prva hipoteza, da bi CSD Koper z organiziranim in strukturiranim pristopom

do nastopov v medijih lahko vplival na javno podobo socialnih služb. Prav tako se jim zdijo v

redu redne tiskovne konference, čeprav nekatere omenjajo, da se jim zdi tako, kot je sedaj,

čisto dovolj. Obenem pa se zavedajo, da je javna podoba CSD Koper pomanjkljiva.

Več sodelavk meni, da smo dovolj strokovno usposobljeni za nastopanje v medijih, sicer

predvsem v tiskanih, zelo malo oz. zelo slabo pa smo usposobljeni za nastope v slikovnih

medijih. Tako oseba A navaja, »da bi se morali strokovnjaki več pojavljati v medijih s svojimi

teksti …«. Tudi oseba B pravi, da »bi morali pisati članke v medije …« Oseba C pove primer,

ko je imel interni Luški časnik stalno rubriko, kjer so objavljali prispevke socialnega delavca.

Oseba B tako predlaga za večjo prepoznavnost: »…najmanj 1 x tedensko na TV (Koper,

Slovenija, Paprika, POP tv, Kanal A ..., promoviranje "uslug"…« ter poveže prepletanje

medijev in javne podobe socialnih služb s turistično propagando. Oseba D pove, da »se o

30 V prilogi naloge si lahko ogledate vprašalnik, ki sem jim ga poslala po elektronski pošti.

35

CSD govori preveč slabo, moralo bi se predstavljati tudi dobre stvari, če ne drugače, bi o tem

morali sami poročati«.

Oseba B predlaga tudi zamenjavo vhodne table »da bi bila bolj avtentična, vpadljiva in

dopadljiva ….«

Oseba F pove, da so »dnevi odprtih vrat in informativni dnevi so nekoč že potekali, vendar so

jih ukinili zaradi prevelikih organizacijskih težav, saj je MO Koper velika in je bila

koordinacija in priprava prezahtevna glede na rezultate …« Sicer pa tako sodelavke kot tudi

direktorica ocenjujejo, da bi s primerno oblikovanimi in vsebinsko dovolj zanimivimi

zgibankami oz. letaki, kjer bi celotno področje delovanja CSD Koper predstavili kratko in

jedrnato ter razumljivo običajnim ljudem dosegli zelo pozitiven učinek. Oseba D predlaga

pripravo in oblikovanje biltena, ki bi ga delili 1- do 2-krat letno. Navaja: »poslali bi ga vsem,

ne samo strankam, lahko bi ga brali v čakalnicah pri zdravniku, v vseh javnih ustanovah,

vrtcih, šolah, KS pa tudi v podjetjih …«

8.2 Vrednotenje tez

Tezo 1 lahko torej potrdim, saj večina zaposlenih, ki sem jih vprašala za mnenje, meni, da bi

CSD Koper z organiziranim in strukturiranim pristopom do nastopov v medijih lahko vplival

na javno podobo socialnih služb.

Tezo 2 lahko potrdim, saj kar nekaj vprašanih meni, da je podoba CSD Koper v javnosti

nejasna, deloma včasih tudi neresnična. S pomočjo analize sem ugotovila, da so prispevki v

lokalnem časopisu pravopisno pomanjkljivi, saj sem naštela kar precej pravopisnih napak,

poleg tega pa marsikje v vsebini ne podajo dovolj osnovnih informacij o temeljni predstavitvi

članka.

Tezo 3 lahko prav tako potrdim, saj večina zaposlenih meni, da izboljšanje prikazovanja CSD

Koper v javnosti lahko bistveno spremenimo z naslednjimi predlogi: CSD vzpostavi

odgovorno osebo za stike z javnostmi, določi redne tiskovne konference, eventualno

organizira dan odprtih vrat ali informativni dan ter pripravi predstavitev zgibank oz. letakov.

36

9 SKLEP

CSD Koper nima človeka, ki bi bil odgovoren za stike z javnostmi, zato tudi nihče podrobneje

ne spremlja objav v medijih, jih ne zbira in ne evidentira, niti nanje ne odgovarja. Po mojem

mnenju bi morali poiskati način za obveščanje medijev o dogodkih. Lahko bi se npr.

pozanimali pri Slovenski tiskovni agenciji (STA) o bazi novinarjev, ki pokrivajo določeno

socialno področje, da bi jih naši strokovni delavci redno obveščali. Na ta način bi bila javnost

sproti seznanjena o naših dejavnostih. Ne smemo pa pozabiti, da tudi fotografije v časopisu in

televizijski kadri veliko povedo.

Tiskovne konference bi morali pogosteje sklicevati. Potrebno bi si bilo zastaviti cilje in

naloge, ki bi jih v določenem obdobju realizirali, le-te pa predstaviti javnosti. Da bi opozorili

nase in na svoje delo, bi morali o tem več povedati ali napisati. Tako bi se tudi lahko

dogovorili z lokalnimi radijskimi postajami in televizijskimi hišami za termine, ko bi jih lahko

informirali o določenih dosežkih oz. opravljenih nalogah. Zaradi nekaterih mojih ugotovitev

je direktorica v letošnjem letu naročila izdelavo nove spletne strani kot prvi korak k

izboljšanju predstavitve CSD Koper v javnosti, glede na to, da smo vedno bolj informacijska

družba.

V sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve bi se dogovorili z

določenimi osnovnimi ali srednjimi šolami za informativne dneve, kjer bi se podrobneje

predstavili področja dela CSD. Učenci in dijaki bi pridobili podrobnejše informacije in jasen

pogled na poklicno delo. S tem bi se laže odločali o nadaljnjem študiju.

Med predloge za predstavitev CSD bi omenila tudi zloženke »Center se predstavi«, ki bi jih

lahko poslali v vsako gospodinjstvo MO Koper. O tem bi se lahko dogovorili s Pošto za

raznos, ali pa bi jih pošiljali strankam ob odločbah, vabilih, ipd. Te zloženke bi lahko razdelili

tudi po ustanovah, kjer se zbira večje število ljudi, kot so npr. zdravstveni dom, šole,

bolnišnice, Zavod za zaposlovanje, Zavod za zdravstveno zavarovanje, Zavod za pokojninsko

in invalidsko zavarovanje, Karitas, Rdeči križ, Krajevne skupnosti ipd. Nemalo je namreč

ljudi, ki bi potrebovali našo pomoč, pa ne vedo, na koga naj se obrnejo.

37

10 SEZNAM LITERATURE IN VIROV

Gradišnik, J.(1981) Še znamo slovensko?, Celje, Mohorjeva družba

Kuzmanič Korva, D. (2003), Strategija oblikovanja mreže pluralnih izvajalcev, Socialno delo,

letnik 42, junij 2003, št. 3, str. 169-182

Mavsar, E. (2005) Otrokove pravice na rešetu, Primorske novice, letnik 59, št. 231,

str. 21

Mavsar, E. (2005) Božiček v vsak dom, Primorske novice, letnik 59, št. 289, str. 6

Mavsar, E. (2005) Novoletno rajanje za otroke, Primorske novice, letnik 59, št. 296,

str. 10

Penjak, A. (2005) Ko sendvič deliš na dva dela, Primorske novice, letnik 59, št. 294,

str. 8

Perković, M. (2002) Med skrbstveno dejavnostjo in socialnim delom, Ob 20 obletnici Centra

za socialno delo Koper, Koper, CSD Koper

Ur .l. RS, Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev, 140/2006

Verdnik, B. (1997) Zbornik Primorske - 50 let, Primorske novice, 1. izdaja, Koper, str. 263

Viri na spletu

Wikipedija, prosta enciklopedija (2007), Elektronski vir, http://sl.wikipedia.org , [dostop 24.

marca 2007].

Media-forum, pravni viri, Munchenska deklaracija (2007), Elektronski vir,

http://www.media-forum.si/slo/pravo/pravni-viri/, [dostop 31. maja 2007].

Media-forum, pravni viri, Deklaracija o temeljih novinarske etike (2007), Elektronski vir,

http://www.media-forum.si/slo/pravo/pravni-viri/, [dostop 31. maja 2007].

Primorske novice (2006) Elektronski vir, http://www.prim-nov.si , [dostop 28.februarja 2007].

Konvencija o otrokovih pravicah (OZN) (1989), Elektronski vir, http://www.varuh-

rs.si/index.php?id=105 , [dostop 15. decembra 2006].

Slovar slovenskega knjižnega jezika (2000), Elektronski vir, http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html,

[dostop 30. novembra 2006].

38

PRILOGE Priloga 1: Otrokove pravice na rešetu – Mavsar, E.

39

Priloga 2: Božiček v vsak dom – Mavsar, E.

40

Priloga 3: Ko sendvič deliš na dva dela – Penjak, A.

41

Priloga 4: Novoletno rajanje za otroke – Mavsar, E.

42

PRIMERI POSREDNIH ČLANKOV

Priloga 5: S sekiro le ogrožal – Cek, D. (2005)

43

Priloga 6: Kljub prepovedim ne odneha – Križman, S. (2005)

44

Priloga 7: Cankarjeva ulica pod drobnogledom – Šuc, R. (2005)

45

Priloga 8: VPRAŠALNIK Drage sodelavke in sodelavec

Na Višji strokovni šoli DOBA v Mariboru zaključujem višješolski program študija na daljavo,

smer Poslovni sekretar. S pomočjo mentorice ge. Polonce Čontala Piberl pripravljam

diplomsko nalogo s področja omenjenosti oz. prepoznavnosti CSD Koper v javnosti, pri

čemer bi potrebovala vašo pomoč.

Pripravila sem vprašalnik, s pomočjo katerega bi želela izvedeti vaše mnenje in vaše

pripombe glede prepoznavnosti CSD Koper v lokalnih medijih.

V P R A Š A L N I K

1. Kateri medij najbolj spremljate?

2. Ali je CSD Koper v lokalnih medijih dovolj omenjen?

3. Če je vaš odgovor pritrdilen, v katerih medijih?

4. Če je CSD Koper po vašem mnenju premalo omenjen v medijih, kako

bi to lahko izboljšali?

5. Ali so posamezna področja CSD Koper dovolj podrobno predstavljena

v javnosti?

6. Na kakšen način bi se po vašem mnenju morala posamezna področja

predstavljati javnosti?

7. Ali ste strokovni delavci dovolj usposobljeni za nastope v medijih?

8. Ali bi po vašem mnenju bilo smiselno oblikovati bilten CSD Koper, ki

bi ga pošiljali strankam na dom vsak mesec?

Za vaše sodelovanje se vam zahvaljujem.

Priloga 8: Vprašalnik

diplomska naloga - doba.si · pdf file4 jezikovna in vsebinska analiza Člankov s komentarjem...

Documents