1

Univerzitet „Sv. Kiril i Metodij“_Skopje Filozofski fakultet

institut za defektologija

AUTIZAM seminarska rabota po predmetot

Medicinski osnovi na LPR 1

izrabotil: mentor: Ana Petkovska Doc. d-r Vladimir Trajkovski

Skopje, 2005

2

SODR@INA

1. Voved..............................................................................................................2

2. Epidemiolo{ki karakteristiki na autizmot.....................................3

3. Etiologija i patogeneza na autizmot.....................................................3

4. Klini~ka slika............................................................................................4 4.1. Naru{uvawa vo socijanata interakcija...................................4 4.2. Naru{uvawa vo komunikacijata.................................................5 4.3. Naru{uvawa vo imaginacijata....................................................5

5. Primarna preventivna rabota.................................................................5

6. Op{ti nasoki vo dijagnostikata.............................................................6

7. Rana dijagnostika na autizmot..................................................................7 7.1. Klasi~na klini~ka neurolo{ka obrabotka..............................7 7.2. Klasi~na psihijatriska klini~ka obrabotka..........................7 7.3. Psiholo{ka i neurolo{ka obrabotka.......................................8

8. Diferencijalna dijagnoza na autizmot...................................................9

9. Tretman na autizmot...................................................................................10 9.1. Bihejvioralna terapija.................................................................10 9.2. Edukacija...........................................................................................11 9.3. Ve`bi na socijalni ve{tini.......................................................11 9.4. Logopedska terapija.......................................................................11 9.5. Psihoterapija..................................................................................11 9.6. Muzikoterapija...............................................................................11 9.7. Terapija so dr`awe (Holding therapy)..........................................12 9.8. Medikamentozen tretman..............................................................12 9.9. Imunolo{ka terapija....................................................................13

10. Novini vo terapijata................................................................................13

11. Ishod i prognoza........................................................................................13

12. Zaklu~ok......................................................................................................14

13. Koristena literatura..............................................................................15

3

1. VOVED

Poimot autizam poteknuva od gr~kiot zbor „autos“, {to zna~i sam, ili mo`e da se prevede i kako povle~enost vo sebe i egoisti~no bitisuvawe. (1)

Autizmot ne e bolest, tuku razvojno naru{uvawe vo funkcijata na mozokot. (2) Autizmot e edno od najte{kite razvojni naru{uvawa koe se javuva vo najranoto

detstvo i go zagrozuva normalniot razvoj na deteto, negovoto odnesuvawe, misleweto, komunikacijata i negovata adaptacija vo socijalnata sredina. Dodeka pak, vozrasnite lu|e so autizam ~esto imaat nenormalen odgovor na zvucite, dopirot i drugi ~uvstvitelni stimulacii. (2,1,3)

Spored Svetskata zdrastvena organizacija (SZO), detskiot autizam pretstavuva pervazivno razvojno naru{uvawe koe se definira so postoewe na nenormalen ili o{teten razvoj {to se manifestira pred tretata godina od `ivotot so karakteristi~en oblik na patolo{ko funkcionirawe vo site tri oblasti na socijalni interakcii, vo komunikacii i so povtoruva~ko odnesuvawe. (1,3)

Amerikanskata psihijatriska asocijacija (APA) vo 1994 god. go definira autizmot kako {irok kontinuum na povrzani kognitivni i nevrobihejvioralni naru{uvawa, vklu~uvaj}i tri karakteristiki: naru{uvawa vo socijalizacijata, naru{uvawa vo verbalnata i neverbalnata komunikacija i restiktivni i repetitivni {emi na odnesuvawe. (1,3)

Vo 1943 god. vo publikacijata na  Leo  Kaner, se opi{ani 11 deca so t.n. „infantilen autizam“ ili vo dene{nata literatura mo`e da se sretne kako Kanerov autizam. Ovie deca se karakterizirale so ekstremna osamenost, lo{i komunikacii i otpor kon promeni. Terminot „autizam“ go pozajmil od opisot na {izofrenija od poznatiot psihijatar Eugene Bleuer, kade {to isto taka se zabele`uva povle~enost od realniot svet, {to e zaedni~ka karakteristika za dvata entiteta. Ovaa vrska so {izofrenija vodi do nepravilen zaklu~ok deka „infantilniot autizam“ e rana forma na ovaa naru{uvawe. Kaner poso~uva na abnormalnostite vo detstvoto na probantot bez postoewe na evidencija za bilo kakov prethodno normalen razvoj i za visokointelektualni, neemotivni karakteristiki kaj roditelite, babite i dedovcite. Pretpostavenoto otsustvo na roditelska qubov i toplina gi navelo pove}eto klini~ari da ja otfrlat mo`nosta za postoewe na bilo kakvo konstitucionalno poremetuvawe kaj deteto tuku da se naso~at samo kon odnosot dete- roditel-semejstvo i bez ogled na evidentnite fakti da ja potenciraat samo psihogenata etiologija na zaboluvaweto. (3,4)

Vo tekot na {eesetite i sedumdesetite godini tri grupi na istra`uva~ki zaklu~ile deka autizmot najverojatno ima organsko poteklo: najnapred  Cantwell utvrduva deka ne postoi empiriska potvrda deka autizmot e posledica na neadekvaten priod i vospituvawe vo ranoto detstvo; vtoro  Hermelin i  Rutter utvrduvaat deka kaj autisti~nite deca naj~esto se javuvaat simptomatski jasni i izrazeni kognitivni poremetuvawa i treto, epidemiolo{kite studii na Deykin i MsMahon uka`uvaat deka okolu pettina od ~etvrtina od autisti~nite deca manifestiraat epilepti~ni nastapi na adolescencijata. (4)

4

2. EPIDEMIOLO[KI KARAKTERISTIKI NA AUTIZMOT

Epidemiolo{kite istra`uvawa se koristat vo teoretski i prakti~ni celi. Tie imaat potencijal da ja otkrivaat ne samo prevalencijata na zaboluvawata, tuku i nivniot tek, ishod i nivnata etiologija. (1)

Epidemiolo{kite studii na autizmot zapi~nale vo sredinata na {eesetite godini vo Anglija. Vo odredeni epidemiolo{ki studii sprovedeni vo Anglija, [vedska, Danska, Francija i SAD e pronajdeno deka prevalencijata na autizmot iznesuva 4-5 deca na 10.000 `ivorodeni. Nasproti ova, drugi avtori zaklu~uvaat deka prevalencijata iznesuva 10 na 10.000 deca, vklu~uvaj}i po{iroki kriteriumi vo dijagnosticiraweto. Vo edna [vedska studija Rapin objavuva prevalencija od 1-2 deca so autizam na 1.000 `ivorodeni na vozrast od 3 do 17 godini, {to pretstavuva visoka stapka i indirektno procenuva deka vo SAD brojot na decata so autizam na vozrast od 1 do 15 godini iznesuva pome|u 58.000 i 115.000, a vo Velika Britanija ima okolu 6.500 deca pod 18 godini, ili vkupno zaedno so vozrasnite okolu 28.500 lica. (1,3)

Na Balkanot se mo{ne retki podatocite za incidencija i prevalencija na autizmot. Sepak postojat istra`uvawa za prevalencija na autizmot vo Hrvatska koja {to iznesuva 7 na 10.000 deca. (1,3)

Vo najnovata studija na  Fombonne, toj obrabotuva 32 epidemiolo{ki istra`uvawa publicirani na angliski jazik vo periodot od 1966 do 2001 godina, sprovedeni vo 13 zemji so golemina na populacijata od 800 do 900.000 ispitanici. Medijanata vrednost za prevalencijata iznesuva 8.7/10.000, a rangot iznesuva od 0.7 do 72.6/10.000. Isklu~uvaj}i gi studiite so mala preciznost i so pomal primerok od 10.000 lu|e, fokusiraj}i se na 19 studii objaveni po 1987 godina, stapkata na medijanata raste i iznesuva 10/10.000. (1,3)

Vo odnosot na polot se zabele`uva deka ma{kite se po~esto zasegnati od `enskite i toj odnos se dvi`i od 2,1:1 do 3,9:1 vo korist na ma{kite. Vo opse`nata studija na Fombonne kako sredna vrednost se zema odnosot 3,8:1, bidej}i nekoi studii davaat ekstremno visoka stapka od 16:1 ma{ki/`enski deca. (1,3)

Ako atipi~nite slu~ii, osobeno onie koi se asocirani so mentalna retardacija, se vklu~eni, prevalencijata se iska~uva na 10 do 20 slu~ai na 10.000. Poloviot odnos se stremi da bide ponizok vo prisustvo na mentalna retardacija, no mnogu e povisok kaj Aspergerov sindrom. (5)

Stapkata na mortalitetot gi zaiteresirala Shavelle i Strauss vo edna studija na lica so autizam vo Kalifornija ispituvani vo periodot od 1980 do 1996 godina. Tie poka`uvaat globalna stapka na mortalitet od 213%. Kaj `enskite individui stapkata na mortalitetot e 490% i e mnogu povisoka od istata kaj ma{kite koja {to iznesuva 167%. Ovaa razlika e visoko stati~ki zna~ajna i relativno konzistentna me|u vozrasnite grupi. (1)

3. ETIOLOGIJA I PATOGENEZA NA AUTIZMOT

Otkako istra`uva~ite gi otfrlija emocionalnite pri~ini za autizmot stana jasno deka mora da ima biolo{ka osnova vo naru{uvaweto. Ima brojni zna~ajni pokazateli za biolo{kata pri~ina:

1. Autizmot ~esto e pridru`uvan so drugi nevrolo{ki simptomi; 2. Autizmot ~esto e asociran so drugi pote{kotii vo u~eweto; 3. Autizmot ~esto e pridru`uvan so epilepsija;

5

4. Majkite na lu|eto so autizam ~esto ka`uvaat na pote{kotii vo tekot na bremenosta;

5. Drugi sostojbi kako {to se virusni infekcii, metabolni sostojbi i genetski abnormalnosti se tesno povrzani so autisti~niot spektar na naru{uvawa. (3) Prisustvoto na najrazli~ni tehniki koi se koristeni za da se dobijat slikite

na mozokot, vklu~uvaj}i ja kompjuteriziranata tomografija (KT), skenovite i nuklearnata magnetna rezonanca (NMR) vo nekolku studii gi objasnuvaat abnormalnostite vo najrazli~ni delovi na mozokot. Slednite oblasti se izdvoeni za da se obrne posebno vnimanie:

1. Abnormalnosti vo frontalniot lobus-oblsti vo mozokot odgovorni za planirawe i kontrola;

2. Abnormalnosto vo limbi~kiot sistem-del od mozokot odgovoren za emocionalnata rwgulacija;

3. Abnormalnosti vo mozo~noto steblo,  IV-ta mozo~na komora ili vo maliot mozok-delovi koi rakovodat so motornata koordinacija. (3) Ona {to ova istra`uvawe go poka`uva e toa deka vo mnogu slu~ai anomaliite

na mozokot se povrzani so licata so autizam. Istra`uvawata na mozokot poka`a deka pome|u 30% i 50% od decata so autizam imaat nenormalno visoki nivoa na serotonin vo krvta, hemiska supstancija odgovorna za prenos na signali vo nervnite kletki. (3)

Medicinski sostojbi koi bile identifikuvani kaj nekoi lica so autizam: 1. Genetski sostojbi; 2. Virusni infekcii; 3. Metabolni sostojbi; 4. Sindromi na kongenitalni malformacii. (3)

Vo odnos na toa deka teorijata na umstvenoto (sposobnost za prepoznavawe na mentalnata sostojba na sebe i na drugiot) ne mo`e vo potpolnost da gi objasni deficitite kaj autizmot, centralnoto objasnuvawe na kognitivnite disfunkcii kaj autizmot se zanova na analizata na desegzekutivniot sindrom kaj autizmot (te{kotija za planirawe i kontrolirawe na akcijata), primarno o{tetuvawe na implicitnata memorija, kako i deficit vo centralnite koherencii (sposobnost na voo~uvawe na celinite pritoa obrnuvawe vnimanie na delovite), so {to ja objasnuvaat „socijalnata debilnost“ kaj autisti~nite lica. (6)

4. KLINI^KA SLIKA

Decata so autizam poka`uvaat kvalitativno o{tetuvawe na recipro~nite socijalni interakcii i na {emite za komunikacija, so istovremeno prisustvo na siroma{en, stereotipen, receptiven repertoar na interesirawa i aktivnosti. (1)

4.1. Naru{uvawa vo socijalnata interakcija

Liceto so autizam poka`uva odnesuvawe kako drugite da ne postojat, ima mal ili neprisuten kontakt so o~ite i ne odgovara koga mu se zboruva. Na negovoto lice nema ekspresija so isklu~ok pri ekstremno zadovolstvo, lutina ili stres i ne dava odgovor na miluvawe, odnosno ja otrguva rakata koja go miluva. Deteto so autizam ne reagira na tu|ite ~uvstva: radost, nasmevka, taga ili pla~ewe. (1)

Licata so autizam izgledaat kako da sakaat da bidat sami. Tie mo`at da se sprotistavuvaat na vnimanieto i qubovta ili pak pasivno da gi primaat pregratkite i miluvawata. Podocna, tie retko baraat udobnost ili reagiraat na lutina ili

6

qubov. Decata so autizam isto taka podolgo u~at da interpretiraat {to drugite mislat ili ~uvstvuvaat. (7)

Nekoi lu|e so autizam mo`at da bidat i fizi~ki agresivni od vreme na vreme, pravej}i ja socijalnata interakcija u{te po te{ka. Nekoi gubat kontrola, osobeno koga se vo nepoznata ili ogromna prostorija, ili koga se luti i frustrirani. Tie se sposobni od vreme na vreme da kr{at raboti, da gi napa|aat drugite, ili da se povreduvaat samite. (7)

^esto se slu~uva decata so autizam dobro da se povrzat so nivnite so nivnite roditeli i onie koi vodat gri`a za niv, no ne i so ostanatite deca. Ova e zaradi toa {to vozrasnite obi~no mo`at da gi predvidat potrebite na deteto. U~eweto na decata so autizam na socijalni ve{tini e kriti~no za nivniot razvoj. (3)

4.2. Naru{uvawa vo komunikacijata

Koristewe na govorot varira: od voop{to da go nema (vo 20% od slu~aite) do mnogu dobro nivo na govor. Glaven problem ne e deka deteto ne mo`e da zboruva, tuku deka tie imaat pote{kotii vo komuniciraweto. Deteto mo`e ~esto da povtoruva perfektno, {to se narekuva eholalija, no ne mo`e da gi koristi istite zborovi vo druga situacija za da pobara ne{to. Ist vid na problemi isto taka postoi so fizi~kite odgovori poznato kako ehopraksija. (1,3)

Vo odredeni momenti mo`e da bide nerazbirlivo {to autisti~nite deca zboruvaat so {to i nivniot jazik na teloto isto taka mo`e da bide nerazbirliv. Facijalnata ekspresija, dvi`ewata i gestikulaciite retko poka`uvaat {to tie zboruvaat. Isto taka, nivniot ton na glasot ne uspeva da gi reflektira nivnite ~uvstva. Bez gestikulaciite ili jazikot za da se pobara ne{to, lu|eto so autizam se nesposobni za da im ka`at na ostanatite {to im treba, a kako rezultat na toa, tie mo`at da stanat anhiozni ili depresivni. (8)

4.3. Naru{uvawa vo imaginacija

Decata so autizam ne znaat kako da igraat, odnosno se nesposobni za igra i kreirawe na imaginativni aktivnosti. Tie ne znaat da se igraat kako nivnite vrsnici. Igrata na deteto so autizam se sveduva na ednostavno i ednoobrazno dvi`ewe na predmetite ili igra~kite i obrnuvawe vnimanie na odredeni delovi na igra~kata ili predmetite. Nedostatokot na imaginativnata igra ~esto vodi kon ograni~enost ili nerazbirawe na emociite na drugite lu|e, taka {to lu|eto so autizam imaat pote{kotii vo deleweto na sre}ata ili tagata so drugite. (1)

Povtoruva~kite odnesuvawa imaat forma na upornost, silna preokuopacija. Na primer, deteto mo`e da bide opsednato so u~ewe na se za pravosmukalki, voznite redovi ili pak svetilnicite. ^esto pati postoi ogromen interest za brojkite, simbolite ili pak nau~ni predmeti. (9)

5.PRIMARNA PREVENTIVNA RABOTA

Primarnata preventivna rabota se sostoi od dejstvuvawe na mo`ni faktori koi se zakanuvaat na normalen razvoj na decata me|u koi spa|a i autizmot. Osnovnata gri`a e da se za{titi od mo`ni, do denes poznati lo{i vlijanija na samiot plod in utero, potoa otstranuvawe na {to pogolem broj na rizici {to poroduvaweto gi nosi samo po sebe, a so toa i na site mo`ni nedostatoci koi vo tekot na detstvoto ja

7

uni{tuvaat vnatre{nata struktura na teloto i sigurnosta od nadvore{nata sredina koja mu ja dava na li~nosta na deteto, po~nuvaj}i od roditelite pa ponatamu. Va`no e da se obezbedi izbalansiran razvoj na nose~kite strukturi na li~nosta za realniot prostor i socijalnoto pole vo koe se razviva i vo koe deteto se spoznava kako su{testvo i kako li~nost. (10)

Neophodno e sekako da se definiraat denes ve}e poznati osobini na koi nadvore{nite faktori, na koi mo`eme bitno da vlijaeme, ja dostignuvaat su{tinata na detskata li~nost, pritoa stanuvaat potiknuva~ki ili demotivira~ki pa duri i razoren faktor za li~nosta koja se budi od edna zarobenost vo biologi~nost te`nej}i za svoe potpolno samoostvaruvawe bo osloboduvawe na ~ove~koto socijalno pole. (10)

Osobini na koi se misli se: Ø dopir, pogled, boja na glas, dvi`ewe na telo, pasivno i aktivno odnesuvawe vo

tekot na neguvaweto i hraneweto; Ø zborovi, sodr`ina na govor, razgovor koj dopira do deteto; Ø me|usebno odnesuvawe na roditelite, odnosot kon bra}ata sestrite i odnosot

na bra}ata i sestrite kon zabolenoto dete; Ø op{tiot re`im na `ivotot vo semejstvoto, o~ekuvawata na semejstvoto od

deteto, svesni i fazmati~ni, vospitni i eti~ki stavovi vo semejstvoto i voop{to semejnata atmosfera; op{ti higienski uslovi, epidemiolo{ki slu~uvawa vo maj~inata bremenost, samoto poroduvawe i ranoto detstvo;

Ø nasledni faktori kako predispozicija za autisti~no poremetuvawe ili za samata pojava na ovaa klini~ka slika. (10)

6. OP[TI NASOKI VO DIJAGNOSTIKATA

Dijagnozata na autizmot se bazira na klini~kite i labaratoriskite naodi. Klini~kata procenka gi vklu~uva evaluacijata na komunikacijata, kognitivnosta i socijalnite iskustva isto kako i repetitivnoto odnesuvawe, aktivnosti i interesi. Vo postavuvaweto na dijagnozata u~estvuvaat klini~ki psiholog, defektolog, logoped, razvoen terapevt, okupacionen terapevt, socijalen rabotnik, lekar (pedijatar, detski psihijatar, detski nevrolog, audiolog, fizijatar) i dietolog. Klini~kite psiholozi se obu~eni za koristewe na psihometriski testovi i se vo mo`nost da upotrebuvaat razli~ni dijagnosti~ki instrumenti, kako i testovi za procenka na intelektualnite kapaciteti, adaptivno odnesuvawe, razvojnoto nivo na individuata, bihejvioralnite problemi i neurolo{kite problemi. Logopedite go evaluiraat jazikot i komunikativnite kompetencii, kako i biolo{kite anomalii koi mo`at da interferiraat so govorot i komunikacijata. Audiolozite go procenuvaat sluhot na decata. Fizijatrite i okupacionite terapevti se obu~eni za procenka na senzomotornoto funkcionirawe. Dodeka fizijatrite davaat akcent pove}e na op{tata evolucija na senzomotornoto funkcionirawe, okupacionite terapevti se pove}e koncentrirani na evolucijata na detskata upotreba na senzomotornite ve{tini vo sekojdnevnite situacii od `iveeweto. Dietolozite pomagaat vo procenuvaweto dali deteto ima potreba od dieta. Medicinskiot personal vklu~uvaj}i gi tuka op{tite lekari, pedijatrite i psihijatrite istoriski gledano ne se mnogu istrenirani vo poleto na autizmot i razvojnite naru{uvawa. (1)

Opservacijata na decata treba da bide izvedena vo pove}e sredini: vo doma{ni uslovi, vo u~ili{te, vo bolnica. Pri toa mo`e da bide koristena i video kamera. (1)

Dijagnozata mora da se bazira na individualnite nivoa na komunikacii, odnesuvawa i razvoj. Golem broj na odnesuvawa koi se povrzuvaat so autizmot

8

istovremeno se povrzani i so drugi poremetuvawa, poradi {to e neophodno da se napravat razli~ni testirawa za da se otkrijat i drugite mo`ni pri~initeli i simptomi. Rutinskoto ispituvawe na razvojot treba da bide izvr{eno na sekoja redovna kontrola kaj pedijatar. Dopolnitelni istra`uvawa se potrebni dokolku postoi zagri`enost od strana na lekarot ili roditelot. Toa osobeno se odnesuva dokolku deteto ne uspee da postigne: brborewe do 12 meseci, gestikulacii do 12 meseci, poodelni zborovi do 16 meseci, spontano spoeni dva zbora do 24 meseci i izostanok na bilo kakvi govorni ili socijalni ve{tini vo bilo koe vreme. (11)

7. RANA DIJAGNOSTIKA NA AUTIZMOT

Ranata dijagnostika se odviva so pra{alnici nameneti za roditelite na op{tata detska populacija koja ja opfa}a edno razvojno sovetuvali{te, so cel otkrivawe na deca so autisti~ni poremetuvawa i nivno vklu~uvawe na blagovremena sorabotka i tretman. (10)

Dijagnostikata ja so~inuvaat razni metodi na multidisciplinarniot tim koj se sostanuva motiviran od svojata stru~na kompetencija da sorabotuva na obidinuvawe na sosema raznovidni znaewa za isti pojavi vo `ivotot koi go so~inuvaat centralniot nerven sistm i psihi~ki funkcii. Tie po pat na nega se pojavuvaat vo ~ovekot i vo socijalnoto pole, sozdavaj}i ja i li~nosta i toa pole. (10)

7.1. Klasi~na klini~ka neurolo{ka obrabotka

]e ni dade uvid vo sostojbata i zrelosta na nervnite strukturi i funkcii soodvetni na o~ekuvawata za taa vozrast i uvid vo postoewe na klini~ki znaci za minimalni ili klasi~ni o{tetuvawa na CNS. (10)

7.2. Klasi~na psihijatriska klini~ka obrabotka

Klasi~na psihijatriska klini~ka obrabotka }e ni dade: Ø opis na odnesuvaweto, kvalitet na zainterisiranosta na deteto za

nadvore{nata sredina; Ø opis na na~inot na odnosot kon prostorot okolu nego i kon drugite; Ø koordinacija na dvi`ewata, aktivnostite i temata na razgovorot za op{tata

atmosfera na sredbata i za vremenskiot redosled koj go vramuva sekoe odnesuvawe;

Ø opis na sostojbata na svesta za sebe, vremeto i prostorot vo odos na drugite; Ø opis na sostojbata na setilata, osobeno vo odnos na mo`na pre~uvstvitelnost

ili namalena ~uvstvitelnost pri {to nie, pokraj na{iot li~en uvid za vreme na pregledot bitno }e ni pomognat i podatoci od anamneza za koja se interesirame so nekoja cel;

Ø opis na odnosot na roditelite i deteto za vreme na pregledot i roditelite i lekarot vo nivna razmena na informacii za deteto i sostavuvawe na plan za ispituvawe i rabota so deteto. (10) Psihijatriska anamneza ne izvestuva:

Ø za mo`na atmosvera vo semejstvoto; Ø za mo`ni nasledni faktori, koi podocna mo`at da se proveruvaat i sledat;

9

Ø za semejna „teorija“ za toa kako „do{lo do seto toa“, {to e va`no kako za razbirawe na samata pojava na psihozata taka i za postavuvawe na programa za rabota so deteto i za semejnata grupa. (1) Zaklu~okot od psihijatriskiot pregled se nastojuva da se dovede vo vrska so

soznanieto od anamnezata so psiholo{ka sodr`ina na svesta, vo dokolku deteto ja manifestira so formi na neobi~no odnesuvawe. (1)

7.3. Psiholo{ka i neurolo{ka obrabotka

Podrazbira procenka so testovi na inteligencija vo odnos na vozrasta i mo`noto ostvaruvawe na kontakt so deteto koe se testira. (1)

Kako dijagnosti~ki instrumenti se koristat psiholo{ki testovi (IQ i adaptivni skali), pra{alnici za pdnesuvawe na deteto i opservacioni skali, testovi za govor, audolo{ki i drugi ispituvawa na sluh. Generalno psiholo{kite testovi poka`uvaat deka decata so autizam imaat relevantno visoki neverbalni ve{tini i niski govorni ve{tini. Adaptivnite rejting skali }e poka`at naru{uvawe vo igrata, socijalnite interakcii i odnesuvaweto. (1)

Mnogu lokalni avtoriteti vo Velika Britanija ja upotrebuvaat CHAT skalata (Checklist  for  autism  in  toddlers) za rano otkrivawe na autizmot u{te vo 18 mesec od `ivotot. Ovaa kontrolna skala za autizam kaj dete {to zaoduva, razviena od  Baron­ Cohen,  Alen i  Gillberg vo 1992 godina. Taa se sostoi od dva dela A i B. Delot A od skalata e zbir na 9 „da/ne“ pra{awa koi se postavuvaat na roditelite. Vo nego se procenuvaat devet podra~ja od razvojot so po edno pra{awe od sekoe podra~je: igri bez pravila, socijalni interesirawa, motoren razvoj, socijalna igra, simboli~ka igra, protoimperativno poka`uvawe, protodeklarativno poka`uvawe, funkcionalna igra, zaedni~ko vnimanie. Delot B e vklu~en za klini~ka proverka na podatocite za sega{noto odnesuvawe na deteto . (1)

Drugi stru~waci upotrebuvaat razli~ni tehniki za dijagnoza na autizmot kaj deca od predu~ili{na vozrast. Programata za dijagnostika i opservacija na autizmot e vospostavena od Lord Catherine (ADOS­G Autism Diagnostic Observation Schedule­Generic). Ova e polustrukturiran opservaciski razvon test koj go vklu~uva istra`uva~ot vo vzaemno dejstvo so deteto za vreme od 30 do 45 minuti. Istra`uva~ot mo`e da ja evaluira komunikacijata, recipro~nata socijalna integracija, igrata, stereotipnoto odnesuvawe, restriktivnite interesi.  ADOS­G bara specifi~en trening za ispituva~ot i pretstavuva „zlaten standard“ vo istra`uva~kite protokoli za autizam. (1)

Revidiranoto dijagnosti~ko intervju za autizam  (ADI­R  Autism  Diagnostic Interview­Revised), e opse`no intervju so roditelite, koe go dopolnuva  ADOS­G. So nego se ispituvaat autisti~nite simtomi vo sverata na socijalnite naru{uvawa, komunikaciskite i ritualisti~koto i povtoruva~ko odnesuvawe. Potrebni se 1-2 ~asa da se zavr{i intervjuto. Isto kako i  ADOS­G,  ADI­R pretsavuva „zlaten standard“ vo dijagnosti~kite kriteriumi vo odredenite protokoli za autizam. Za negovo primenuvawe e potreben specifi~en trening na specijalistite stru~waci.

Skalata za utvrduvawe na stepenot na autisti~noto naru{uvawe  (CARS­ Childhood  Autism  Rating  Scale) im ovozmo`uva na klini~arite i istra`uva~ite da gi procenat karakteristikite na autizmot. Ovaa skala se poka`ala dosta efikasna vo nadminuvaweto i ograni~uvawata na postoe~kite sistemi za klasifikacija i pru`ila mo`nost za grupirawe na decata so autizam vo: blag, umeren i te`ok oblik na naru{uvawe. CARS se sproveduva upotrebuvaj}i direktno nabquduvawe na deteto i vklu~uva 15 subskali koi se rangirani od normalno do te{ko nenormalno odnesuvawe.

10

Eden bod uka`uva deka odnesuvaweto e vo ramkite na normalnite granici, 2 boda za blago nenormalno odnesuvawe, 3 boda za umereno nenormalno i 4 boda za te{ko nenormalno odnesuvawe. Ispitanicite ~ij {to zbir na bodovi e nad 30 oznz~uva deka tie imaat autizam. (1)

E2 pra{alnik- Ova e pra{alnik namenet za roditelite ~ii deca imaat naru{uvawa vo odnesuvaweto kako {to se: autizmot, dettskata {izofrenija, detski psihozi ili nekoi emocionalni te{koti. Ovoj dijagnosti~ki pra{alnik sodr`i 109 pra{awa. Kompletnata forma se pra}a do Institutot za istra`uvawe na autizam vo San Diego vo Kajifornija, kade {to vleguva vo golemi istra`uva~ki bazi na podatoci i se sproveduva so prethodno sobranite podatoci. Ova ja poka`uva te`inata na autizmot sporedena so nivnite podatoci za slu~aite. (1)

Naj~esto klini~arite gi koristat dijagnosti~kite kriteriumi na  ICD­10 klasifikacijata zatapena vo Svetskata zdravstvena organizacija, ili  DSM­4 kriteriumi koristeni od Amerikanskata psihijatriska asocijacija. (1)

7.4. Defektolo{ka obrabotka

Ne informira za kvalitetot i nivoto na organiziranite dvi`ewa. Programot na defektolo{kata dijagnostika se sproveduva vo tri me|usebno

povrzani celini: zamawe na heteroanamnesti~ki podatoci, opservacija i trija`a. Zada~a na defektolo{ka dijagnostika e da gi otkrie "zdravite osnovi" kaj deteto i sprema toa da se upati vo ustanovi kade {to }e mu se pru`i odreden tretman i rehabilitacija. (1)

Opservativnata postapka poradi prirodata na autisti~noto naru{uvawe se sporeduva vo dol vremenski period. Vo tekot na opservacijata se koristat metodi na nabquduvawe vo strukturirani i nestruktuirani situacii, grupno i individualno.

Vo tekot na nabqudubaweto kako instrumenti se koristat: anketi, pra{alnici, razvojni skali i testovi (govoren status). (1)

Osnovni podra~ja koi se opfateni so opservacijata se: psihomotorikata, kulturno-higienskite naviki, socijalizacijata, govorot i soznznijata. (1)

8. DIFERENCIJALNA DIJAGNOZA NA AUTIZMOT

Diferencijalnata dijagnoza vklu~uva razlikuvawe na autizmot od ostanatite sostojbi koi imaat abnormalnosti vo govorot, igrata i socijalniot razvoj. Koristej}i gi podatocite sobrani od razli~ni evaluacii, stru~wacite moraat da pomislatna mo`no postoewe na drugi komorbidni naru{uvawa. Vo defirencijalnata dijagnoza na autizmot treba da se pomisli na mentalnata retardacija koja ne e asocirana so autizam, na specifi~nite razvojni naru{uvawa i ostanatite psihijatriski naru{uvawa. (1)

Mentalna retardacija ~esto pretstavuva glavna dijagnosti~ka pote{kotija, osobeno kaj te{ko mentalite retardiranite lica, koi ~esto nemaat kognitivni sposobnosti za imaginativni ve{tini i mo`e da imaat stereotipni odnesuvawa. Vo sklad so nivoto na inteligencijata mentalno retardiranite imaat realen odnos sprema nadvore{niot svet. ^uvstvata se bogati i nemaat otpor sprema promenite vo sredinata ili licata okolu sebe. (1)

Razvojni govorni naru{uvawa mo`e ponekoga{ da gu imitira autizmot. Obi~no decata so fovorni naru{uvawa imaat primarni deficiti vo poleto na govorot ili komunikaciite, a socijalnite ve{tini se dobro so~uvano. (1)

11

[izofrenija se javuva kon krajot na prvata decenija od `ivotot, so hroni~en tek i se karakterizira so relapsi i remisii. Klini~kata slika ja karakteriziraat naru{uvawa vo misleweto, emociite, percepciite, voljata, vnimanieto itn. Naru{uvaweto vo misleweto se karakterizira so naludni~avi, naj~esto paranoidni idei na progonuvawe, potoa se javuva afektivno nivelirawe, manirizmi, grimasirawe, ambivalentnost i zgolemena agresivnost. Intelegencijata glavno e so~uvana, a samo kaj 20% e sni`ena. Govorot e razvien, bizaren i nema polna vrednost vo razmena na informacii. Kaj licata so autisti~en spektar mentalnata retardacija se javuva kaj 75-80%, a kaj {izofrenijata procentot e zna~ajno pomal i se dvi`i okolu 18%. (1) 

Rett­ov sindrom e sostojba bez poznata pri~ina, otkriena samo kaj devoj~iwata. Zapo~nuva me|u 7-ot i 24-ot mesec od `ivotot so gubitok na celishodni dvi`ewa na rakata i na steknati fini motorni manipulativni ve{tini. (1)

Selektiven mutizam ponekoga{ mo`e da se pome{a so autizmot. Kaj selektivniot mutizam decata imaat sposobnost da zboruvaat vo odredeni situacii (doma{ni uslovi), a vo drugi situacii tie se nemi. (1)

Autizmot treba da se razlikuva i od senzornite naru{uvawa, dezintegrativni naru{uvawa vo detstvoto, opsesivno kompulsivnite naru{uvawa, reaktivnite naru{uvawa vo vrzuvaweto, dezinhibiranite naru{uvawa vo vrzuvaweto, Asperger-ov sindrom, nevrolo{ki sostojbi so genetsko poteklo. Isto taka autizmot treba da se razlikuva od ostanatite pervazivnite razvojni naru{uvawa-nespecifirani na drug na~in, od ostanatite psihijatriski naru{uvawa kako {to se: hiperkinetskoto naru{uvawe,  Tourette-viot sindrom, naru{uvawe zaradi nedostatok na vnimanieto, gluvosta i dr. (1)

9. TRETMAN NA AUTIZMOT

Tretmanot na licata so autizam treba da bide intenziven, kontinuiran i multidisciplinaren.  Michael  Rutter, eminenten Britanski psihijatar izdvojuva pet glavni celi vo tretmanot na autizmot: potpomagawe vo razvojot, pomagawe vo u~eweto, namaluvawe na rigidnosta i stereotipiite, eliminacija na nespecifi~nite neprilagodeni odnesuvawa i olesnuvawe na familijarnata nesre}a i taga. Seto ova obi~no treba da bide kombinirano so bihejvioralen tretman, obrazovanie, logopetska terapija, farmakoterapija i podr{ka od semejstvoto. (1)

9.1. Bihejvioralna terapija

Bihejvioralnite programi gi formiraat psihijatrite i psiholozite vo konsultacija so roditelite i nastavnicite i tie pretstavuvaat postapki so koi se formira adaptivnoto odnesuvawe i se smaluva nesoodvetnoto odnesuvawe. Prvo se analizira odnesuvaweto, taka {to se baraat pri~inite i posledicite za odredeni postapki za deteto, a potoa se primenuva bihejvioralna programa.

Bihejvioralna terapija e korisna za reducirawe na problemite kako {to se samopovreduvawe (udirawe so glavata, grizewe na racete), hiperaktivnost, agresija i napad na bes. Isto taka e korisna za podobruvawe na sposobnostite na pru`awe na samonega (oblekuvawe, miewe i sl.). So uspeh se primenuva za podobruvawe na kvalitetot i kvantitetot na govorot. Za `al, i pokraj site ovie prednosti, bihejvioralnata terapija ne se poka`ala uspe{na vo otstranuvaweto na abnormalnostie vo socijanoto odnesuvawe, komunikaciite i imaginativnosta,

12

bidej}i tie ne zavisat samo od ednostavnite obrasci na odnesuvawe (pr. kontakt so pogled) koj mo`at da se zgolemat ili namalat. (1)

9.2. Edukacija

Idealno edukativnite programi treba da startuvaat {tom deteto se dijagnosticira, t.e. vo predu~ili{nata vozrast. Ranite intervencioni programi se fokusiraat na u~ewe na socijalni i komunikaciski ve{tini. Porano se smetalo deka decata so autizam ne mo`at da u~at. Ovoj stav bil pri~ina decata so autizam da se smestuvaat vo ustanovi za mentalno retardirani lica, a otsustvo na bilo kakov napredok kaj niv se smetal kako dokaz za nivnata nesposobnost za u~ewe. Osnoven princip e deka u~eweto treba da bide prilagodeno na sekoe poedine~no dete, a sposobnosta za u~ewe se doka`uva so napredokot koj se postignuva, bez razlika so koja brzina. (1)

Izborot na vistinskoto u~ili{te e ednostaven. Toa treba da bide u~ili{te vo koe }e postoi razbirawe za prirodata na problemite na deteto i koe }e bide dovolno otvoreno za obidi na barawe postapki, koi }e bidat najefikasni. Denes ne postoi edinsven metod {to }e bide dobar za site deca so autizam. Nastavnicite moraat da bidat dovolno podgotveni za eksperimenti, za da mo`at metodot da go prisposobat na potrebite na poedinecot. (1)

Vo procesot na edukacija se prifateni dve programi i toa TEACCH programata i Lovaas programa. (1)

9.3. Ve`bawe na socijalni ve{tini

Ve`bawe na socijalni ve{tini e eden od osnovnite vospitni i terapiski postapki, bidej}i se znae deka problemite na socijalnoto odnesuvawe pretstavuvaat najgolema te{kotija kaj licata so autizam. Primeri za u~ewe na socijalnite ve{tini na adolescentite se: u~ewe na telefonirawe, odewe vo prodavnica ili u~ewe za odnesuvawe vo avtobus. Na~inot za da se postigne toa e igrawe na ulogi i gledawe na video-snimki na sopstvenoto odnesuvawe, kako i individualno u~ewe vo realnite situacii.

9.4. Logopedska terapija

Unapreduvaweto na razvojot mora da ja vklu~uva govorno-jazi~nata (logopedska) terapija so istaknuvawe na pragmati~kite aspekti na jazikot. Ovaa terapija se sproveduva vo mnogu u~ili{ta i predu~ili{ni ustanovi za autizam, kade {to poka`ala dobri rezultati. Logopedite rabotat na sekoj stepen na govorno- jazi~niot razvoj, zapo~nuvaj}i od razvivawe na glasovi kaj decata koi {to ne zborat do razvoj na sintaksata kaj decata koi imaat usporen razvoj na govorot. Se pretpostavuva deka primenata na govorno-jazi~kata terapija ima pove}e efekti vo ranata vozrast. (1)

9.5. Psihoterapija

Psihoterapijata bila zasnovana na idejata deka roditelite treba da stanat podobri vo svojata roditelska uloga za da ovozmo`at dobar emocionalen razvoj na svoeto dete. No, nitu idejata za lo{o roditelstvo koe pri~inuva autizam, nitu stavot deka psihoterapihjata na roditelite, ovozmo`uva emocionalen razvoj na dteto ne se potvrdeni so nekakvo sistematsko istra`uvawe. Vrednosta na psihoterapijata }e

13

zavisi od nejziniot oblik, bidej}i ima razli~ni psihoterapiski metodi. Kaj autizmot najgolema vrednost ima sovetuvaweto (suportivnata terapija). Koga se razgleduva psihoterapijata na licata so autizam treba da se ima predvid deka uspehot ne e mnogu verojaten kaj licata koi nemaat dobro razvien govor. Alternativnata neverbalna metoda e „play“ terapijata (terapija so igra). Ovaa tehnika mo`e da im pomogne na decata so autizam da vospostavat kontrola na svoite stravovi i da igraat pokreativno. (1)

9.6. Muzikoterapija

Poka`ano e deka so muzikoterapijata se razviva sposobnosta za anticipacija {to e dosta bitno za razvoj na socijalnite ve{tini. No, osven toa {to muzikoterapijata ja podobruva komunikacijata, taa ovozmo`uva da se izrazat i drugite sposobnosti, a osobeno nivnite specijalni muzi~ki talenti. Muzikoterapijata ima smiruva~ki efekt vrz mnogu deca so autizam i se poka`alo deka peeweto za nekoi deca e porazbirlivo i poprifatlivo od govorot. Poradi toa peeweto se koristi kako stimulans za komunikacijata. (1)

9.7. Terapija so dr`ewe (Holding therapy)

Holding-terapijata e osnovana od  Martha  Weltch vo Wujork i taa denes se sproveduva vo pove}e centri {irum svetot. Od roditelite se bara cvrsto da go pregrnat svoeto dete i da go dr`at taka podolg period, duri iako deteto se obiduva da se otrgne. Vo tekot na takvoto cvrsto dr`ewe deteto postepeno se smiruva, a roditelite izjavuvaat deka deteto po~nuva da go ispituva nivnoto lice i vospostavuva podobar kontakt so pogledot. Nekoi roditeli ka`ale deka ovaa postapka doveduva do podobro socijalno odnesuvawe i komunikacija. No, treba da se razgledaat i negativnite aspekti. Eden od niv e koga se gleda deteto od strana neprijatno reagira na forsirano dr`ewe i se bori da se ottrgne. (1)

9.8. Medikamentozen tretman

Medikamentnata terapija gi smiruva nervnite strukturi koi se va`ni za svesta i gnosti~kite procesi, so {to realnosta bi se poprecizno zabele`uvala i deteto so autizam bi gi prepoznaval bliskite okolu nego. (10)

Pogolem broj od decata so autizam so primena na psihotropnite lekovi stanuvaat pomirni, pomalku hiperaktivni, so zgolemeno vnimanie, reducirana agresija i avtoagresija. Onie deca koi bile preterano inhibitani, mirni, nezainteresirani i zapla{eni stanale pootvoreni, ednostavno kaj niv doa|alo do eksteriorizacija. (1)

Nieden lek ne mo`e da ja koregira strukturata na mozokot ili o{tetenite nervni vrski koi izgleda go naglasuvaat autizmot. (7)

Po~etocite vo medikamentoznata terapija se ogleduvaat vo ordiniraweto na vitamini i oligoelementi (vitamin B6,  Magnesium), anksioliti~ni sedativi (Diazepam, Bromazepam i  Nitrozepam), nevroleptici (Periciazin,  Tioridazin,  chlorpromazin, Levopromazin, Flufenazin, Haloperidol) i drugi. (1)

Istra`uvawata {to gi procenuvaat lekovite, predlo`eni vo teretmanot na autizam, postojano e vo porast. Zabele`livo e zabrzano istaknuvawe na potrebata od testirawe na lekovi i podobra informacija za tretmanite, koja treba da bide pobrzo dostapna otkolku vo minatoto. (12)

14

Deneska vo medikamentoznata terapija se koristat:  Fenfluaramine,  Naltrehone, Niaprazine,  Fluohetin,  Melatonin,  Magnezium  Valproat,  Clozapine,  Risperidone,  Clomipramine, Clonidine i drugi. (1)

9.9. Imunolo{ka terapija

Zavisnost od prirodata na imunolo{kata abnormalnost, celta na terapijata treba da bide normalizacija na imunolo{kiot odgovor, namesto inducirawe na imunolo{kata supresija ili stimulacija. Imunolo{kata terapija sekoga{ treba da se sprovede vo konsultacija so lekar. Labaratoriskite otkritija jasno ja poka`uvaat ulogata na avtoimunitetot vo patogenezata na autizmot. Idejata deka autizmot e avtoimuno naru{uvawe dopolnitelno e zacvrstena od faktot deka autisti~nite pacienti reagiraat dobro na rehabilitacijata so imunomodulaciskite lekovi. Taa se sostoi od koristewe na slednite imunolo{ki intervencii: steroidna terapija, terapija so transfer faktor, intravenski imunoglobulini (IVIG), oralna tolerancija so avtoprotivgeni, glutainska terapija i plazmaforeza. (1,12)

10. NOVINI VO TERAPIJATA

Toa se novi vidovi vidovi biomedicinski tretmani koi se u{te nemaat doka`ana vrednost, no vo nekoi studii imale pozitivni rezultati, odnosno vodele kon podobruvawe na autisti~nata simptomatologija.

1. Vidovi tretmani koi mo`e da se koristat vo idnina se: oksitocinot, tetrahidrobiopterin (R­BH4), ampakini.

2. Hormonska terapija (sekretin). 3. Antigabi~na i fungicidna terapija (probiotici, amfotericin B). 4. Vitaminoterapija (vitamin B6, vitamin C i folna kiselina. 5. Dimetilgicin (DMG). 6. Alfa-lipoi~na kiselina. 7. Dieta slobodna od gluten i kazein. (12)

11. ISHOD I PROGNOZA

Prognozata na decata so autizam e tesno povrzana so nivnite verbalni sposobnosti i inteligencija. Predviduvaweto za intelektualno funkcionirawe treba da se odlo`i do vozrast po pettata ili {estata godinaod `ivotot, bidej}i sekoi porano predviduvawe mo`e da bide neto~no. Podatocite poka`uvaat deka individuite so autizam prodol`uvaat da steknuvaat novi adaptivni ve{tini vo tekot na nivniot `ivot. Licata so autizam koi {to se pote{ko mentalno retardirani imaat potreba od tu|a pomo{ i nadzor vo tekot na celiot `ivot. Kaj licata so podobri sposobnosti ishodot zavisi od stepemot na razvojot na govorot. (3)

Deteto dijagnosticirano kako autisti~no }e dobie mnogu poraznovidna intervencija sega otkolku {to bi se mo`ela da se dobie mnogu godini porano. (12)

15

12. ZAKLU^OK

Znaewata i razbiraweto na autisti~niot spektrum, etiologijata, dijagnosticiraweto i menaxiraweto so autizam kaj decata zna~itelno se promeneti vo poslednite dve decenii. Vo pove}e studii se potvrduva deka ranoto dijagnosticirawe na autizmot stanuva isklu~itelno va`no za primena na ranata konzistentna i soodvetna intervencionalna strategija {to treba da bide individualno prilagodena na potrebite na decata i roditelite. Zaradi toa potrebno e profesionalcite od razni sruki i lekarite od op{ta praktika da bidat dopolnitelno educirani za da obezbedat pravilno otkrivawe i naso~uvawe na za{titata na decata so autizam. (11)

Normalno razvieno dete e vo interakcija so negovite roditeli dodeka autisti~noto dete imobrnuva pomalo vnimanie. Iako ~esto izgleda normalno po ra|aweto, posle nekolku meseci autisti~noto dete gi poka`uva prvite simptomi koi treba da bidat konstatirani. Za sekoj gubitok na sposobnost ili ve{tina {to go zabele`uvaat roditelite kaj deteto i {to se odr`uva podolgo od edna nedela, treba da bide konsultiran lekarot. So ranoto dijagnosticirawe na autizmot pogolemi se {ansite za blagovremena intervencija {to mo`e da go podobri `ivotot na deteto.

Timskoto rabotewe e metodot koj e neophoden vo dijagnosticiraweto na autisti~niot spektar na bolesti i so negova primena, vo sorabotka so roditelite se postignuva povisok stepen na rano dijagnosticirawe na ovaa pojava. (11)

Specifi~nite znaci i individualnoto nivo na zagri`enost {to go zabele`uvaat i iska`uvaat roditelite za dteteto kaj pedijatrite i kaj drugite eksperti treba da pokrene visoko ~uvstvo na somnevawe i prebaruvawe so cel za pravilno i blagovremeno otkrimawe na atizmot. Po otkrivaweto na autizmot pedijatrite imaat obvrska da podgotvat programa za rana intervencija zaradi podobruvawe na razvojnite, socijalnite i drugite sposobnosti na deteto i da go upati semejstvoto za gri`ata i podr{kata {to mu se potrebni na deteto. (11)

16

13. KORISTENA LITERATURA

1. Trajkovski V. Autizam. Filozofski fakultet, Skopje, 2004. 

2.  Autism (http://www.ion­kids.com/autism.html?t=r#diagnosis).

3. Trajkovski V. Medicinski osnovi na invalidnosta 1. Skopje, 2005.

4. Lakoski A. Psihogenetika. Kiro Dandaro, Skopje, 1998. 

5.  Mueller RF, Young ID. Emery’s Elements of Medical Genetics. Eleventh edition, Churchill Livingstone, New York, 2001.

6. Bojanin S. Pija{e X. Glumbi˚ N. Autizam Danas. Zavod za uxebnike i nastavna sredstva, Beograd, 2001. 

7.  Autism (http://www.mental­health­matters.com/articles/article.php?artID=564) 

8.  Autism, the facts (http://www.freetipson.co.uk/healthcare/autism) 

9.  Autism Spectrum Disorders (http://www.nimh.nih.gov/publicat/autism.cfm)

10. Bojanin S. Mila~i˚. Selakovi˚ M. Autizam. ZVET, Beograd, 1997.

11. MNZA. Do kade sme so autizmot vo Makedonija?. Skopje, 2005. 

12. Defektolo{ka teorija i praktika. Filozofski fakultet i Sojuz na defektolozite vo Republika Makedonija, Skopje, 2004.

17