CIVILNO PRAVO CIVILNO PRAVO ––primerjalnopravno;primerjalnopravno;zgodovinski razvojzgodovinski razvoj

Uvod v civilno pravoUvod v civilno pravo

as. dr. Jerca Kramberger as. dr. Jerca Kramberger ŠŠkerlkerl

PRIMERJALNO PRAVO PRIMERJALNO PRAVO -- splosploššnono

�� Vsaka drVsaka držžava, v federacijah in ava, v federacijah in konfederacijah tudi deli drkonfederacijah tudi deli držžav av �� svoj svoj pravni sistempravni sistem

�� Primerjalno pravo = posebna pravna Primerjalno pravo = posebna pravna panoga: primerjanje razlipanoga: primerjanje različčnih nih pravnih sistemovpravnih sistemov

�� ““PoznavanjePoznavanje”” tujega prava v. tujega prava v. ““primerjavaprimerjava”” s tujim pravnim s tujim pravnim sistemomsistemom

PRIMERJALNO PRAVO PRIMERJALNO PRAVO –– namen namen in pomenin pomen

�� NamenNamen: razumevanje, iskanje bolj: razumevanje, iskanje boljšših reih reššitev, itev, priblipribližževanje pr. redov, izluevanje pr. redov, izluššččenje enje ““splosploššnih nih pravnih napravnih naččelel””, razlaga nadnacionalnih aktov itd., razlaga nadnacionalnih aktov itd.

�� Z mednarodnim povezovanjem, novimi Z mednarodnim povezovanjem, novimi prevoznimi in komunikacijskimi sredstvi prevoznimi in komunikacijskimi sredstvi �� vedno vedno veveččji pomen, posebej na civilnem podroji pomen, posebej na civilnem področčjuju

V V ““temeljnemtemeljnem”” šštudiju prava tudiju prava šše vedno premajhen e vedno premajhen poudarek poudarek –– pravo se praviloma oznapravo se praviloma označčuje kot uje kot ““nacionalna vedanacionalna veda””

2 mo2 možžnosti:nosti:-- Kot samostojen predmetKot samostojen predmet-- VkljuVključčitev primerjalnopravnih vidikov v itev primerjalnopravnih vidikov v posamezne posamezne ““nacionalnenacionalne”” predmetepredmete

PRAVNE DRUPRAVNE DRUŽŽINE (KROGI)INE (KROGI)�� ČČeprav se prava dreprav se prava držžav med seboj av med seboj

razlikujejo, obstajajo neke razlikujejo, obstajajo neke splosploššne ne znaznaččilnostiilnosti, na podlagi katerih jih lahko , na podlagi katerih jih lahko razvrstimo v razvrstimo v šširiršše enote e enote –– pravne drupravne družžineine

�� Meje Meje pravnih drupravnih družžin in ne sovpadajo vedno z ne sovpadajo vedno z drdržžavnimi mejamiavnimi mejami (Qu(Quéébec v CA, bec v CA, Louisiana v ZDA Louisiana v ZDA �� fr. pr. drufr. pr. družžina)ina)

�� S temeljitimi reformami lahko pravo S temeljitimi reformami lahko pravo dolodoloččene drene držžave ave preide iz ene v drugopreide iz ene v drugopravno drupravno družžino oz. podskupinoino oz. podskupino(npr. (npr. nizozemsko civilno pravo v 90. letih iz nizozemsko civilno pravo v 90. letih iz romanskega kroga preide v srednjeevropski; romanskega kroga preide v srednjeevropski; Poljska Poljska žže prej enako)e prej enako)

Kriteriji za razdelitev oz. umestitevKriteriji za razdelitev oz. umestitevKriteriji za razdelitev v pravne druKriteriji za razdelitev v pravne družžine:ine:�� KulturnozgodovinskiKulturnozgodovinski�� SocialnoSocialno--politipolitiččnini�� GospodarskiGospodarski�� Svetovnonazorski, verskiSvetovnonazorski, verski�� Razlike v pravnih virih itd.Razlike v pravnih virih itd.�� Nobeden ni sam po sebi odloNobeden ni sam po sebi odloččilenilen

Pravne druPravne družžine se nato delijo naprej v ine se nato delijo naprej v podskupinepodskupine(npr. nordijska skupina znotraj celinskoevropske dru(npr. nordijska skupina znotraj celinskoevropske družžine)ine)po drugih kriterijih: morfolopo drugih kriterijih: morfološških kih (npr. (ne)obstoj (npr. (ne)obstoj dolodoloččenega instituta)enega instituta) in pravnotehniin pravnotehniččnih znanih značčilnostih ilnostih ��te razlike se kate razlike se kažžejo npr. v oteejo npr. v otežženem prevajanju enem prevajanju pravnih besedilpravnih besedil

Celinskoevropska (rimskoCelinskoevropska (rimsko--germanska) pravna drugermanska) pravna družžinaina

�� Vsa prava, ki temeljijo na izroVsa prava, ki temeljijo na izroččilih ilih Corpus Corpus iurisiuris cesarja Justinijana (rimski vpliv) in cesarja Justinijana (rimski vpliv) in germanskih ljudskih pravgermanskih ljudskih prav (germanski (germanski vpliv)vpliv)

�� Rimsko pravoRimsko pravo se do konca 18. stoletja se do konca 18. stoletja poupouččuje na evropskih univerzah, je temelj uje na evropskih univerzah, je temelj novodobnim evropskim kodifikacijamnovodobnim evropskim kodifikacijam

�� ZnaZnaččilen ilen momoččan vpliv pravne teorijean vpliv pravne teorije na na pravno prakso (za razliko od anglosapravno prakso (za razliko od anglosašških kih sistemov)sistemov)

RimskoRimsko--germanska pravna drugermanska pravna družžinaina�� Se deli v (nekateri avtorji govorijo o treh loSe deli v (nekateri avtorji govorijo o treh loččenih pravnih enih pravnih

drudružžinah):inah):-- Zahodnoevropsko (romansko) podskupinoZahodnoevropsko (romansko) podskupino (odlo(odloččilen vpliv ilen vpliv

““napoleonskenapoleonske”” zakonodaje: zakonodaje: Francija, Belgija, Francija, Belgija, Luksemburg, Italija, Luksemburg, Italija, ŠŠpanija, Portugalska (+ bivpanija, Portugalska (+ bivšše e kolonije), Romunijakolonije), Romunija; ; vpliv tudi na moderne islamske vpliv tudi na moderne islamske kodifikacije S Afrike in Azijekodifikacije S Afrike in Azije))

-- Srednjeevropsko (germansko) podskupinoSrednjeevropsko (germansko) podskupino (odlo(odloččilen vpliv ilen vpliv obobččega prava in pandektizma ega prava in pandektizma �� razvoj trdnega in razvoj trdnega in šširokega pojmovnega aparata, dogmatska irokega pojmovnega aparata, dogmatska strukturiranost, sistematika: strukturiranost, sistematika: NemNemččija, Avstrija, ija, Avstrija, ŠŠvica, vica, Liechtenstein, GrLiechtenstein, Grččija, Turija, Turččija, vzhodnoevropske drija, vzhodnoevropske držžave ave razen Romunije, nekatere drrazen Romunije, nekatere držžave Daljnega vzhodaave Daljnega vzhoda))

-- Nordijsko podskupinoNordijsko podskupino = skandinavska prava (pozni vplivi = skandinavska prava (pozni vplivi rimskega prava, odsotnost enotne kodifikacije civilnega rimskega prava, odsotnost enotne kodifikacije civilnega prava, manj dogmatiprava, manj dogmatiččne strukture in enotno izoblikovanih ne strukture in enotno izoblikovanih pojmov (sicer zelo blizu srednjeevropski skupini): pojmov (sicer zelo blizu srednjeevropski skupini): Danska, NorveDanska, Norvešška, Islandija, ka, Islandija, ŠŠvedska, Finskavedska, Finska))

AngloAnglo--ameriamerišška pravna druka pravna družžinaina-- Zgodovinsko neprekinjen razvojZgodovinsko neprekinjen razvoj (v (v ““civil lawcivil law”” velike velike

kodifikacije pomenijo pomembno prelomnico v razvoju)kodifikacije pomenijo pomembno prelomnico v razvoju)

-- Temelji na reTemelji na rešševanju posameznih primerovevanju posameznih primerov: praksa : praksa pomembnejpomembnejšša od teorije; pravo ustvarjajo sodia od teorije; pravo ustvarjajo sodišščča a (judge(judge--made law),made law), ne zakonodajalec ne zakonodajalec �� momočč, ki jo ima na , ki jo ima na kontinentu zakon, ima tu t.i. kontinentu zakon, ima tu t.i. stare decisisstare decisis, precedens, precedens

-- Pravno pravilo ni abstraktnoPravno pravilo ni abstraktno, ne posplo, ne posploššuje, ni zapoved uje, ni zapoved za prihodnost, ampak opis sedanjosti (izjema: zakoni za prihodnost, ampak opis sedanjosti (izjema: zakoni (statutes), (statutes), ki naj biki naj bi pravila pravila common lawcommon law le le ““prekrili za prekrili za ččas as svoje veljavnosti in ne odpravilisvoje veljavnosti in ne odpravili””

-- Za odloZa odloččanje ni toliko pomembno, kakanje ni toliko pomembno, kakššno pravico ima no pravico ima posameznik, ampak koliko je to pravico v konkretnem posameznik, ampak koliko je to pravico v konkretnem primeru mogoprimeru mogočče uveljavitie uveljaviti

AngloAnglo--ameriamerišška pravna druka pravna družžinaina

�� Anglija, Irska (Anglija, Irska (ŠŠkotska ne!), ZDA + kotska ne!), ZDA + kolonije kolonije �� zaradi vezaradi veččje proje prožžnosti nosti common common lawlaw se je ob vsakem prenosu v drugo se je ob vsakem prenosu v drugo okolje okolje šše bolj spreminjalo kot kodificirano e bolj spreminjalo kot kodificirano civil lawcivil law

�� AngloAnglo--ameriamerišška in rimskoka in rimsko--germanska germanska skupina se pribliskupina se približžujeta, posebej v Evropi ujeta, posebej v Evropi na podlagi prava Evropske unije;na podlagi prava Evropske unije;

Kljub temu so znaKljub temu so značčilnosti ene in druge ilnosti ene in druge skupine skupine šše zelo razvidnee zelo razvidne

““MeMeššaniani”” pravni sistemipravni sistemi

�� Nekateri pravni sistemi so se napajali iz Nekateri pravni sistemi so se napajali iz obeh prej obravnavanih druobeh prej obravnavanih družžin do te mere, in do te mere, da jih ne moremo umestiti niti v eno niti v da jih ne moremo umestiti niti v eno niti v drugodrugo

�� ŠŠkotskakotska: osnove rimskopravne, nato : osnove rimskopravne, nato preprežžeto s eto s common lawcommon law (skupno vrhovno (skupno vrhovno sodisodišščče za celotno ZK: House of Lords)e za celotno ZK: House of Lords)

�� Louisiana, QuLouisiana, Quéébec, Portoriko, Filipini, bec, Portoriko, Filipini, SejSejššeli, Jueli, Južžnoafrinoafrišška republikaka republika; poseben ; poseben primer je primer je IzraelIzrael, kjer poleg rimsko, kjer poleg rimsko--germanske in anglogermanske in anglo--ameriamerišške druke družžine ine vplivajo tudi judovsko, muslimansko in vplivajo tudi judovsko, muslimansko in razlirazliččna krna krššččanska verska pravaanska verska prava

Pravna druPravna družžina socialistiina socialističčnih drnih držžavav

�� V svetu le V svetu le šše nekaj takih dre nekaj takih držžav (npr. Kuba, av (npr. Kuba, S Koreja), za nas pomembno poznavanje S Koreja), za nas pomembno poznavanje za razumevanje razvoja naza razumevanje razvoja naššega pravnega ega pravnega reda reda (Jugoslavija sicer ni bila tipi(Jugoslavija sicer ni bila tipiččna na predstavnica, teoretiki so govorili o predstavnica, teoretiki so govorili o memeššanem sistemu med socialistianem sistemu med socialističčnim in nim in celinskocelinsko--evropskim)evropskim)

�� V veliki meri temeljijo na srednjeevropski V veliki meri temeljijo na srednjeevropski pravni miselnosti, posamezna pravila so pravni miselnosti, posamezna pravila so pogosto enaka, vendar se uporabljajo in pogosto enaka, vendar se uporabljajo in razlagajo v drugarazlagajo v drugaččnem kontekstu, kar jim nem kontekstu, kar jim (lahko) daje tudi druga(lahko) daje tudi drugaččno vsebinono vsebino

Pravna druPravna družžina socialistiina socialističčnih drnih držžavav

�� Posebnost teh pr. redov je njihov Posebnost teh pr. redov je njihov ““drudružžbenorevolucionarni znabenorevolucionarni značčajaj””: ni va: ni važžna na tradicija, potrebna je popolna preobrazba tradicija, potrebna je popolna preobrazba drudružžbe in be in ččlovekovega sobivanja lovekovega sobivanja

�� pravo je pravo je sredstvo za uveljavljanje in sredstvo za uveljavljanje in ohranjanje politiohranjanje političčnih ciljevnih ciljev –– pravna pravna pravila niso vrednostno nevtralnapravila niso vrednostno nevtralna

�� Tudi Tudi zasebno pravo je pravzaprav javnozasebno pravo je pravzaprav javno ––zasleduje zasleduje ““javni interesjavni interes”” (Jugoslavija (Jugoslavija ��šširoko podroiroko področčje je ““povsem zasebnegapovsem zasebnega””prava)prava)

Druge pravne druDruge pravne družžineine

�� Prava Daljnega vzhodaPrava Daljnega vzhoda::-- Kitajska, Japonska, Tajska, J KorejaKitajska, Japonska, Tajska, J Koreja: :

nemnemšški vzorki vzor-- IndonezijaIndonezija: me: meššanica vplivov islamskega anica vplivov islamskega

prava, obiprava, običčajnih prav ter nizozemskega ajnih prav ter nizozemskega pravaprava

-- FilipiniFilipini: me: meššanica anica ššpanskih in panskih in severnoamerisevernoamerišških vplivovkih vplivov

�� V vseh teh drV vseh teh držžavah avah zelo mozelo moččan vpliv an vpliv lokalne kulture in miselnostilokalne kulture in miselnosti

(npr. velik pomen iskanja kompromisne (npr. velik pomen iskanja kompromisne rereššitve na Japonskemitve na Japonskem

Druge pravne druDruge pravne družžineine

�� Prava drPrava držžav S Afrike in bliav S Afrike in bližžnjega Vzhodanjega Vzhoda (razen (razen Izraela)Izraela)

-- Tradicionalne pravne odnose (druTradicionalne pravne odnose (družžinsko, dedno insko, dedno pravo) praviloma urejajo pravila islamskega pravo) praviloma urejajo pravila islamskega ššeriatskega prava (prejeriatskega prava (prejššnje obinje običčajno pravo ajno pravo Arabskega polotoka + Mohamedovi nauki), ostale Arabskega polotoka + Mohamedovi nauki), ostale pa moderna zakonodaja po zahodnih zgledihpa moderna zakonodaja po zahodnih zgledih

�� PribliPribližževanje evropskim ureditvam ponekod tudi evanje evropskim ureditvam ponekod tudi na podrona področčju druju družžinskega in dednega prava inskega in dednega prava ((““fundamentalistifundamentalisti”” se zavzemajo za povese zavzemajo za poveččevanje evanje vpliva vpliva ššerie)erie)

�� Kjer se za doloKjer se za določčena razmerja uporablja islamsko ena razmerja uporablja islamsko pravo, se za pripadnike drugih verskih skupnosti pravo, se za pripadnike drugih verskih skupnosti uporablja njihovo versko pravo, npr. za kristjane uporablja njihovo versko pravo, npr. za kristjane kanonsko pravokanonsko pravo

Druge pravne druDruge pravne družžineine

�� Hindujsko pravoHindujsko pravo: dolo: določčen vpliv v Indiji, en vpliv v Indiji, Nepalu, Butanu, Mjanmaru, Nepalu, Butanu, Mjanmaru, ŠŠrilanki, rilanki, Maleziji, Singapurju Maleziji, Singapurju �� v veliki meri v veliki meri nadomenadomeššččeno s kodifikacijami, ki se bolj eno s kodifikacijami, ki se bolj ali manj odmikajo od verskega izroali manj odmikajo od verskega izroččilaila

�� AfriAfrišška pravaka prava: ogromno : ogromno šštevilo plemen s tevilo plemen s svojimi lastnimi pravili, nisvojimi lastnimi pravili, nižžja sodija sodišščča a pogosto lahko sodijo po plemenskih pravih pogosto lahko sodijo po plemenskih pravih �� s kodifikacijami po vzoru zahodnih s kodifikacijami po vzoru zahodnih oblasti na droblasti na držžavni ravni skuavni ravni skuššajo preseajo presečči to i to raznolikostraznolikost

CIVILNO PRAVO CIVILNO PRAVO –– oris razvoja v oris razvoja v EvropiEvropi

�� 1804 1804 –– francoski Code civil (v francoski Code civil (v ččasu Ilirskih asu Ilirskih provinc nekaj let velja tudi na naprovinc nekaj let velja tudi na naššem ozemlju)em ozemlju)

�� 18111811 –– ObObčči dri držžavljanski zakonik (ODZ) (v avljanski zakonik (ODZ) (v Sloveniji nekatere doloSloveniji nekatere določčbe veljajo do sprejetja be veljajo do sprejetja OZ!)OZ!)

= prvi dve evropski kodifikaciji civilnega prava (prej = prvi dve evropski kodifikaciji civilnega prava (prej le le ““kompilacijekompilacije””))

= uzakonjali naj bi pravila, ki bodo omogo= uzakonjali naj bi pravila, ki bodo omogoččala ala rerešševanje vseh civilnopravnih situacijevanje vseh civilnopravnih situacij

-- Posebej Code civil Posebej Code civil –– velika ambicija velika ambicija ““izvozaizvoza”” v v druge drdruge držžave, uspe le delnoave, uspe le delno

CIVILNO PRAVO CIVILNO PRAVO –– oris razvojaoris razvojaNaslednje pomembne kodifikacije:Naslednje pomembne kodifikacije:�� 18071807 -- francoski Gospodarski zakonikfrancoski Gospodarski zakonik (Code de (Code de

commerce);commerce);�� Pod vplivom Code civilPod vplivom Code civil--a: zakonik obeh Sicilij (1815), a: zakonik obeh Sicilij (1815),

sardinski Codex Albertinus (1838), nizozemski sardinski Codex Albertinus (1838), nizozemski Burgerlijk Wetboek (1838) in italijanski Civilni zakonik Burgerlijk Wetboek (1838) in italijanski Civilni zakonik (1868). (1868).

�� 18841884 -- ššvicarski Civilni zakonikvicarski Civilni zakonik; ; �� 19001900 -- nemnemšški Civilni zakonikki Civilni zakonik (BGB); (BGB); �� Pod vplivom BGB: portugalski, grPod vplivom BGB: portugalski, gršški, kitajski, ki, kitajski,

tajvanski, japonski, jutajvanski, japonski, južžnokorejski civilni zakonikinokorejski civilni zakoniki

Vse te kodifikacije nastanejo na podlagi Vse te kodifikacije nastanejo na podlagi primerjalnopravnih raziskav primerjalnopravnih raziskav

�� primerjalno pravo se najprej in najbolj razvije na primerjalno pravo se najprej in najbolj razvije na podropodroččju zasebnega prava ju zasebnega prava �� tu je najbolj zatu je najbolj zažželeno eleno priblipribližževanje, ker je to v interesu mednarodne evanje, ker je to v interesu mednarodne trgovinetrgovine

PomembnejPomembnej šše kodifikacije e kodifikacije civilnega prava za slovenskega civilnega prava za slovenskega

pravnikapravnika

�� ODZ ODZ –– Avstrija 1811Avstrija 1811�� BGB BGB –– NemNemččija 1900ija 1900�� Code civil Code civil –– Francija 1804Francija 1804

Code civil Code civil -- FrancijaFrancija�� ŽŽe v 17. stol. poskusi unificiranja e v 17. stol. poskusi unificiranja

francoskega pravafrancoskega prava�� Prvi osnutki v 90. letih 18. stol., Prvi osnutki v 90. letih 18. stol.,

konkonččno besedilo v pripravi od 1800no besedilo v pripravi od 1800--1804, veljati za1804, veljati začčne 21. 3. 1804.ne 21. 3. 1804.

�� Temelji na Justinijanovem kodeksu in Temelji na Justinijanovem kodeksu in sistematiki Gajevih Institucij sistematiki Gajevih Institucij ��prvotna delitevprvotna delitev::

-- OsebeOsebe-- StvariStvari (prvotno v dveh poglavjih: (prvotno v dveh poglavjih:

stvarno pravo in pravo pridobivanja stvarno pravo in pravo pridobivanja lastnine lastnine –– pogodbeno pravo)pogodbeno pravo)

-- ToTožžbebe (to poglavje 1806 urejeno v (to poglavje 1806 urejeno v posebnem postopkovnem zakoniku posebnem postopkovnem zakoniku ––Code de procCode de procéédure civiledure civile))

Code civilCode civil

�� CILJI sprejetja civilnega zakonika:CILJI sprejetja civilnega zakonika:-- Pisano, jasno in unificirano pravoPisano, jasno in unificirano pravo na na francoskem ozemlju francoskem ozemlju �� naj vsak ve, naj vsak ve, kakkakššne pravice in obveznosti imane pravice in obveznosti ima

-- LaiLaiččnostnost �� izkljuizključčitev veljavnosti itev veljavnosti cerkvenega prava, tudi npr. sklenitev cerkvenega prava, tudi npr. sklenitev zakonske zveze je zdaj zakonsko zakonske zveze je zdaj zakonsko urejenaurejena

-- DokonDokonččna na odstranitev fevdalnih odstranitev fevdalnih elementovelementov iz lastninskega pravaiz lastninskega prava

Code civilCode civilNadaljnji razvoj:Nadaljnji razvoj:�� NajveNajvečč sprememb na podrosprememb na področčju ju drudružžinskega inskega

prava:prava:-- Enakost med zakoncemaEnakost med zakoncema-- Enakost zakonskih in nezakonskih otrokEnakost zakonskih in nezakonskih otrok-- Zunajzakonska skupnostZunajzakonska skupnost-- ““PACSPACS”” –– oblika skupnosti med ZZS in ZZoblika skupnosti med ZZS in ZZ�� Pogodbeno pravoPogodbeno pravo: prvotno enakopravnost strank, : prvotno enakopravnost strank,

sedaj v posebnih zakonih zasedaj v posebnih zakonih zaššččita ita “š“šibkejibkejšše e strankestranke”” (delavec, potro(delavec, potroššnik)nik)

�� PraktiPraktiččno no nespremenjenanespremenjena so poglavja o so poglavja o obligacijskem in pogodbenem pravu, obligacijskem in pogodbenem pravu, priposestvovanjupriposestvovanju

�� 2006: predlog za korenito spremembo 2006: predlog za korenito spremembo obligacijskega prava obligacijskega prava –– ““projet Catalaprojet Catala””

Code civilCode civil�� DanaDanaššnja delitev:nja delitev:-- 1. knjiga: 1. knjiga: ““OsebeOsebe”” (dr(držžavljanske pravice, avljanske pravice, drdržžavljanstvo, akti statusnega prava, avljanstvo, akti statusnega prava, prebivaliprebivališščče, zakonska zveza, razveza ZZ, e, zakonska zveza, razveza ZZ, razmerja med starrazmerja med staršši in otroci, posvojitev, i in otroci, posvojitev, mladoletniki, skrbnimladoletniki, skrbnišštvo, polnoletnost, ZZS, tvo, polnoletnost, ZZS, PACS)PACS)

-- 2. knjiga: 2. knjiga: ““Stvari in oblike lastnineStvari in oblike lastnine”” (vrste stvari, (vrste stvari, lastninska pravica, osebne in stvarne slulastninska pravica, osebne in stvarne služžnosti)nosti)

-- 3. knjiga: 3. knjiga: ““Oblike pridobivanja lastnineOblike pridobivanja lastnine””(dedovanje, splo(dedovanje, sploššni del obligacij, kvazikontrakti, ni del obligacij, kvazikontrakti, delikti, kvazidelikti, premodelikti, kvazidelikti, premožženjska razmerja med enjska razmerja med zakonci, posamezne pogodbe, zastava, zakonci, posamezne pogodbe, zastava, razlastitev, posest, zastaranje, priposestvovanje)razlastitev, posest, zastaranje, priposestvovanje)

Code civilCode civil�� Francoski Code civil je temelj tudi za Francoski Code civil je temelj tudi za belgijskobelgijsko pravo, mopravo, moččan vpliv pa je an vpliv pa je imel/ima npr. na:imel/ima npr. na:

-- NizozemskiNizozemski civilni zakonik iz leta 1867civilni zakonik iz leta 1867-- ItalijanskiItalijanski civilni zakonik iz leta 1868civilni zakonik iz leta 1868-- Romunsko, Romunsko, ššpansko, portugalsko itd. pansko, portugalsko itd. pravo + kolonijepravo + kolonije

-- Na Na PoljskemPoljskem je bil v uporabi od 1807 je bil v uporabi od 1807 ––1946!1946!

�� 1807 sledi 1807 sledi šše gospodarski zakonik e gospodarski zakonik –– Code Code de commerce de commerce �� dualizemdualizem civilnega in civilnega in gospodarskega prava (pri nas monizem!)gospodarskega prava (pri nas monizem!)

ODZ ODZ -- AvstrijaAvstrija�� Ideja: razumljiva in naIdeja: razumljiva in naččrtno rtno

razvita drrazvita držžavna zakonodaja, avna zakonodaja, urejena racionalno in urejena racionalno in smiselno, naj nadomesti smiselno, naj nadomesti staromodno in nepregledno staromodno in nepregledno tradicionalno pravotradicionalno pravo

�� Pripravljalna dela Pripravljalna dela žže za e za ččasa asa Marije Terezije: 1766 Codex Marije Terezije: 1766 Codex Theresianus (le osnutek); Theresianus (le osnutek); 1787 Jo1787 Jožžefinski zakonik uredi efinski zakonik uredi pravo oseb; 1811 stopi v pravo oseb; 1811 stopi v veljavo celoten zakonikveljavo celoten zakonik

ODZODZ�� Jezik je razumljiv, pogosto pedagoJezik je razumljiv, pogosto pedagošški ki

(pokroviteljski), v(pokroviteljski), vččasih preveasih prevečč podrobna ureditev podrobna ureditev (za razliko od BGB)(za razliko od BGB)

�� Besedilo je bilo veliko krajBesedilo je bilo veliko krajšše od CC in BGB, ker so e od CC in BGB, ker so šštevilna otevilna ožžja podroja področčja izpuja izpuššččena ena �� praznine so praznine so bile zapolnjene s kasnejbile zapolnjene s kasnejššimi novelamiimi novelami

�� Vsebinsko je upoVsebinsko je upošštevana pravna tradicija, vendar tevana pravna tradicija, vendar v skladu z zastavljenimi cilji kodifikacijev skladu z zastavljenimi cilji kodifikacije

�� Temelji na naTemelji na naččelih enakosti drelih enakosti držžavljanov in avljanov in svobodne ekonomije, svobodne ekonomije, ččeprav je v tistem eprav je v tistem ččasu v asu v velikem delu Avstrije obstajal fevdalizem in so bili velikem delu Avstrije obstajal fevdalizem in so bili šštevilni drtevilni držžavljani v praktiavljani v praktiččno suno sužženjskem enjskem polopoložžaju aju �� zakonske ideje so dejansko zazakonske ideje so dejansko zažživele ivele ššele po letu 1848ele po letu 1848

ODZODZ

�� Temelji na sistematiki Gajevih Institucij:Temelji na sistematiki Gajevih Institucij:3 deli (poleg kraj3 deli (poleg krajššega uvoda):ega uvoda):-- OsebeOsebe (sposobnosti, pravne osebe, ZZ, (sposobnosti, pravne osebe, ZZ,

razmerja med starrazmerja med staršši in otroci, skrbnii in otroci, skrbnišštvo tvo itd.)itd.)

-- LastninaLastnina (stvarno in obligacijsko pravo)(stvarno in obligacijsko pravo)-- Skupne doloSkupne določčbebe (zastaranje, (zastaranje,

priposestvovanje, utrditev obveznosti, priposestvovanje, utrditev obveznosti, sprememba strank v razmerju, ugasnitev sprememba strank v razmerju, ugasnitev obveznosti, kvazikontraktiobveznosti, kvazikontrakti

ODZODZVPLIV IZVEN MATIVPLIV IZVEN MATIČČNE DRNE DRŽŽAVEAVE�� ODZ ODZ ni imel velikega vpliva izven Avstrijeni imel velikega vpliva izven Avstrije

((žže sama dre sama držžava je bila zelo nehomogena, ava je bila zelo nehomogena, po letu 1811 ni pridobivala kolonij, ni bilo po letu 1811 ni pridobivala kolonij, ni bilo mednarodno pomembne osebe, ki bi mednarodno pomembne osebe, ki bi ““stalastala”” za tem zakonom)za tem zakonom)

�� Uporaba in vpliv na nove zakonodaje v Uporaba in vpliv na nove zakonodaje v drdržžavah, ki so spadale pod Avstrijoavah, ki so spadale pod Avstrijo �� v v Sloveniji formalno nadomeSloveniji formalno nadomeššččen (razen en (razen nekaterih dolonekaterih določčb) b) ššele v 70. letih 20. stol. ele v 70. letih 20. stol. z zakoni, ki urejajo posamezne materije z zakoni, ki urejajo posamezne materije civilnega pravacivilnega prava

BGB BGB -- NemNemččijaija�� Priprave besedila se zaPriprave besedila se začčnejo nejo 1874 (nastanek nem1874 (nastanek nemšške ke drdržžave 1871); veljati zaave 1871); veljati začčne ne leta leta 19001900

�� Hkrati zaHkrati začčne veljati ne veljati Uvodni Uvodni zakon k BGBzakon k BGB, ki vsebuje , ki vsebuje prehodne doloprehodne določčbe in be in zakonodajne pristojnosti zakonodajne pristojnosti dedežžel, pa tudi MZPel, pa tudi MZP

�� Za razliko od CC ni rezultat Za razliko od CC ni rezultat neke revolucije, nima ambicij neke revolucije, nima ambicij spreminjati druspreminjati družžbe, ampak be, ampak zapisati to, kar obstajazapisati to, kar obstaja

BGBBGB�� Temelji na Temelji na rimskem pravurimskem pravu in naukih in naukih naravnopravne naravnopravne

ššoleole iz 18. in 19. stol., moiz 18. in 19. stol., moččan tudi vpliv francoskega an tudi vpliv francoskega CCCC

�� ŠŠtevilne novele, temeljita tevilne novele, temeljita reformareforma leta 2002leta 2002�� Temeljna ideja je Temeljna ideja je svoboda in pravna enakost svoboda in pravna enakost

subjektovsubjektov v zasebnopravnih razmerjih: pogodbena v zasebnopravnih razmerjih: pogodbena svoboda, svoboda testiranja (snovalci zanemarijo svoboda, svoboda testiranja (snovalci zanemarijo ekonomskoekonomsko--drudružžbeni razvoj konec 19. stol. beni razvoj konec 19. stol. ––naranaraššččanje in problematika delavskega razreda anje in problematika delavskega razreda ��kasneje prilagoditvekasneje prilagoditve))

�� Za razliko od CC in ODZ je besedilo pisano Za razliko od CC in ODZ je besedilo pisano prvenstveno za pravnike, jezik je abstrakten, nima prvenstveno za pravnike, jezik je abstrakten, nima pedagopedagošških ambicij kih ambicij �� za razumevanje je potrebno za razumevanje je potrebno veliko pravnega znanja, vendar ga odlikuje velika veliko pravnega znanja, vendar ga odlikuje velika natannatanččnost in koherentnostnost in koherentnost

BGBBGB�� Sestava:Sestava:-- SploSploššni delni del (temeljna splo(temeljna sploššna pravila, ki se na pravila, ki se

uporabljajo za ostale uporabljajo za ostale šštiri dele, npr. pravna in posl. tiri dele, npr. pravna in posl. sposobnost, prebivalisposobnost, prebivališščče, negospodarske pravne e, negospodarske pravne osebe, zastaranje in osebe, zastaranje in šštevilne dolotevilne določčbe, ki bi bolj be, ki bi bolj spadale v druge dele zakonika spadale v druge dele zakonika –– šštevilne kritike teorije tevilne kritike teorije na ta rana ta raččun)un)

-- Obligacijsko pravo Obligacijsko pravo ((““relativne pravicerelativne pravice”” -- splosploššni del in ni del in pogodbeno pravo)pogodbeno pravo)

-- Stvarno pravoStvarno pravo ((““absolutneabsolutne””, , ““erga omnes praviceerga omnes pravice”” --predvsem lastninska pravica in posest)predvsem lastninska pravica in posest)

-- DruDružžinsko pravoinsko pravo (zakonska zveza in dru(zakonska zveza in družžinska inska razmerja razmerja �� žže ob nastanku uzakoni obvezno civilno e ob nastanku uzakoni obvezno civilno poroko in tudi moporoko in tudi možžnost razveze ZZnost razveze ZZ))

-- Dedno pravoDedno pravo (oporoka, dedni redi, dedi(oporoka, dedni redi, dedičči)i)

Evropa: danesEvropa: danes�� Razlike med pravnimi redi Razlike med pravnimi redi šše vedno preceje vedno precejššnje nje ��

tetežžave: nepredvidljivost, previdnost pri sklepanju ave: nepredvidljivost, previdnost pri sklepanju pravnih poslov z pravnih poslov z ““mednarodnim elementommednarodnim elementom””

�� Zelo uspeZelo uspeššno poenotenje MZP, poenotenje no poenotenje MZP, poenotenje materialnega prava veliko pomaterialnega prava veliko poččasnejasnejšše in tee in težžje je (nekatera podro(nekatera področčja ja žže delno poenotena, npr. e delno poenotena, npr. mednarodna prodaja, potromednarodna prodaja, potroššninišško pravoko pravo……) ) ��velik pomen prava EU in prakse SEU, EKvelik pomen prava EU in prakse SEU, EKČČP in P in prakse ESprakse ESČČPP

�� ŠŠtevilni poskusi iskanja skupnih retevilni poskusi iskanja skupnih reššitev, itev, pripravljajo skupine pravnikov iz razlipripravljajo skupine pravnikov iz različčnih drnih držžav;av;

�� NaNaččela evropskega pogodbenega prava (90. leta 20. stol.)ela evropskega pogodbenega prava (90. leta 20. stol.)�� NaNaččela UNIDROIT o mednarodnih gospodarskih pogodbahela UNIDROIT o mednarodnih gospodarskih pogodbah�� CFR (Common Frame of Reference) (2003)CFR (Common Frame of Reference) (2003)�� ……

LiteraturaLiteratura::

�� Viri posameznih drViri posameznih držžavav�� Primerjalno pravo:Primerjalno pravo:-- Zwigert, KZwigert, Köötz: tz: An Introduction to An Introduction to

Comparative LawComparative Law, Clarendon Press, , Clarendon Press, London, 1998 (original v nemLondon, 1998 (original v nemššččini: Mohr ini: Mohr Siebeck TSiebeck Tüübingen, 1996)bingen, 1996)

-- David, Grassmann: David, Grassmann: Uvod v velike sodobne Uvod v velike sodobne pravne sistemepravne sisteme (I. in II. knjiga), (I. in II. knjiga), Cankarjeva zaloCankarjeva založžba, 1998, 1999 (original ba, 1998, 1999 (original v nemv nemššččini: C. H. Beckini: C. H. Beck’’sche Msche Müünchen, nchen, 1988).1988).