010 (2001) krivichno pravo (p.770)

1

Prof. d -r Zoran Sulejmanov Redoven profesor

na Univerzitetot "Sv. Kiril i Metodij" - Skopje

KRIVI^NO PRAVO - OP[T DEL

3

ZORAN SULEJMANOV

KRIVI^NO PRAVO OP[T DE L

Skopje, 2005

4

R E C E N Z E N T

Prof. d -r Jovan Proevski

CIP Katalogizacija vo publikacija Narodna i univerzitetska biblioteka "Sv. Kliment Ohridski", Skopje 343. 2 (075.8) 343. 2 (497.17) (075.8) SULEJMANOV, Zoran Kr ivi~no pravo/ Zoran Sulejmanov. - - Skopje: Grafohartija, 2001. - 770 str. ; 24 sm a) Krivi~no pravo - U~ebnici b) Krivi~no pravo - Makedonija - U~ebnici ISBN

5

P R E D G O V O R Samo nekolku godini po prvoto izdanie na u~eb nikot Krivi ~no

pravo, op{t del (2001) se sozdade potreba od negovo novo izda nie. Iscrpenosta na prethodnoto izdanie i promenite {to vo kri vi~noto zakonodavstvo se slu~ija so novelata na KZ od 2004 se edi nstvenite mo -tivi koi me navedoa na ovoj ~ekor so koj , se nadevam, povtorno }e go predizvikam interesot vo nau~nata i stru~nata javnost za ovaa prole -matika. Pritoa, i ovoj pat se obidov izlo ènata materija da ja prika -àm na na~in koj e vo fun ckija na {to poednos tavno sovladuva we na osnovnite poimi i in sti tuti na krivi~noto pravo. Toa osobeno ottamu {to vo prv red se rabo ti za u~ebnik {to im e namenet na stu dentite koi za prv pat se sre}avaat so ovaa materija. Pri tak vata opredelba, moite poina kvi viduvawa na teorijata i praktikata, kako i kri -ti~ki te zabele {ki na opredeleni krivi~ nopravni instituti se svede -ni na najnu`nata mera i toa samo tamu kade {to so ogled na nivnoto zna~ewe ne be{e mo`no da se prenebregne problematizi raweto na niv nata sodrìna.

Skopje, juli, 2006 Avtorot

7

S O D R @ I N A

_________________________________________________________________ I DEL

UVOD VO KRIVI^NOTO PRAVO G l a v a I

POIM, PREDMET I ZADA^I NA KRIVI^NOTO PRAVO

I. POIM NA KRIVI^NOTO PRAVO .................................................... 19 II . PREDMET NA KRIVI^NOTO PRAVO ............................................ 20 III . FUNKCII NA KRIVI^NOTO ZAKONODAVSTVO I

KRIVI^NOTO PRAVO .......................................................................... 23 IV . METODI NA KRIVI^NOTO PRAVO ............................................ 27

G l a v a II

KRIVI^NOTO PRAVO I DRUGITE GRANKI NA PRAVOTO

I. ODNOS NA KRIVI^NOTO PRAVO SO DRUGITE NAU^NI

DISCIPLINI ......................................................................................... 31 1. Odnos so krivi~noto procesno pravo (krivi~nata postapka) ..... 31 2. Odnos so krivi~noto izvr{no pravo - penologijata ...................... 32 3. Odnos so prekr{o~noto pravo ............................................................. 33

II . ME\ UNARODNO KRIVI^NO PRAVO ............................................ 34 1. Poim na me|unarodnoto krivi~no pravo .......................................... 34 2. Razvoj na me|unarodnoto kri vi~no pravo ......................................... 35 3. Me|unarodni krivi~ni dela ................................................................. 36 4. Na~ela na me|unarodnoto krivi~no pravo ....................................... 36 5. Me|unarodni konvencii ........................................................................ 37

G l a v a III

ISTORISKI RAZVOJ NA KRIVI^NOTO ZAKONODAVSTVO I

KRIVI^NOTO PRAVO

I. PERIOD NA PREDDR@AVNA SOSTOJBA ..................................... 41 II . PERIOD NA STAR IOT VEK ............................................................... 42 III . PERIOD NA SREDNIOT VEK ........................................................... 43 IV . PERIOD NA NOVIOT VEK ............................................................... 45

1. Razvoj na krivi~noto zakonodavstvo .................................................. 45 2. Krivi~nopravni {koli ......................................................................... 46

2.1. Klasi~na {kola ............................................................................ 46 2.2. Antropolo{ka {kola ................................................................. 48 2.3.. Pozitivisti~ka {kola .............................................................. 49 2.4. Sociolo{ka {kola ...................................................................... 51 2.5. Neoklasi ~na {kola ..................................................................... 52 2.6. [kolata na novata op{testvena odbrana ............................... 53

8

V. KRIVI^NOTO ZAKONODAVSTVO NA MAKEDONIJA ......... 57

II DEL KRIVIÊN ZAKONIK

G l a v a I

OSNOVNI KARAKTERISTIKI NA KRIVI^NIOT ZAKONIK

I. NAÊLO NA ZAKONITOSTA ............................................................ 61 II . POIM I STRUKTURA NA KRIVIÊN ZAKONIK ................... 65 III . IZVORI NA KRIVI^NOTO ZAKONODAVSTVO ..................... 68

G l a v a II

TOLKUVAWE

I. POIM NA TOLKUVAWETO ................................................................. 71 II . VIDOVI TOLKUVAWE ......................................................................... 71

1. Tolkuvawe spored subjektot ................................................................. 71 2. Tolkuvawe spored obemot ..................................................................... 72 3. Na~in na tolkuvawe ............................................................................... 73 4. Analogija .................................................................................................. 75 5. Praviloto in dubio pro mitius ............................................................... 76

G l a v a III

VA@EWE NA KRIVI^NIOT ZAKONIK

I. VREMENSKO VA@EWE NA KRIVI^NIOT ZAKONIK ........... 77 II . PROSTORNO VA@EWE NA KRIVI^NIOT ZAKONIK .......... 80 III . EKSTRADICIJA .................................................................................... 89

1. Poim i vidovi na ekstradicija ............................................................ 89 2. Pravna priroda i izvori na ekstradicijata .................................... 92 3. Na~ela na ekstradicijata ..................................................................... 94 4. Pravni pretostavki za ostvaruvawe na ekstradicija .................... 98

III DEL KRIVI^NO DELO I KRIVI^NA ODGOVORNOST

G l a v a I

KRIVI^NO DELO

I. POIM I ELEMENTI NA KRIVI^NOTO DELO ........................ 109

1. Poim na krivi~noto delo ................................................................... 109 2. Elementi na krivi~noto delo (O p{t poim na krivi~noto delo) ............................................................................... 110 3. Zakonsko bitie na krivi~noto delo (Poim na posebno krivi~no delo) ................................................................................... 115

9

4. Uslovi na inkriminacija .................................................................... 116 5. Objekt na krivi~noto delo ................................................................. 117 6. Subjekt na krivi~noto delo ............................................................... 118 7. Podelba na krivi~nite dela .............................................................. 120

II . POVEDENIE NA ^OVEKOT ............................................................. 122 1. Dejstvie ................................................................................................... 122 2. Dejstvie na izvr{uvawe ...................................................................... 127 3. Nestoruvawe (propu{tawe) ............................................................... 129 4. Posledica ............................................................................................... 135 5. Pri~inost ............................................................................................... 138

III. PROTIVPRAVNOST (DEJSTVIETO KAKO PROTIVNOST NA ZAKONSKA NORMA) .................................... 144

1. Poim i zna~ewe na protivpravnosta ............................................... 145 2. Osnovi za is klu~uvawe na protivpravnosta .................................. 149

2.1. Osnovi za isklu~uvawe na protivpravnosta od Op{tiot del na krivi~niot zakonik ...................................... 150 a) Delo od malo zna~ewe ................................................................ 151 b) Nu`na odbrana (sudir na pravo i nepravo) .......................... 153 v) Krajna nu`da (sudir na dve prava) .......................................... 161

2.2. Osnovi za is klu~uvawe na protivpravnosta od Posebniot del na krivi~niot zakonik ................................... 164 a) Prekinuvawe na bremenosta .................................................... 164 b) U~estvo vo tepa~ka ..................................................................... 165 v) Neovlasteno otkrivawe tajna .................................................. 165 g) Navredlivo izrazuvawe za drug ............................................... 165 d) Naredba na pretpostaveniot .................................................... 165

2.3. Osnovi zqa i sklu~uvawe na protivpravnosta nadvor od krivi~niot zakonik ..................................................................... 166

a) Dela izvr{eni vo slu`bena funkcija ................................... 167 b) Dozvolen rizik ............................................................................ 167 v) Akti izvr{eni vrz osnova na pravoto na vospituvawe ..... 167 g) Soglasnost na o{teteniot ........................................................ 168 d) Rabotewe vo inetres na o{teteniot i pretpostavena

soglasnost .................................................................................. 171 IV . STADIUMI NA IZVR[UVAWE NA KRIVI^NOTO DELO ( ITER CRIMINIS) ........................................... 171

1. Donesuvawe odluka za izvr{uvawe na krivi~no delo .................. 172 2. Podgotvitelni dejstvija ..................................................................... 172 3. Obid za krivi~no delo ......................................................................... 177 4. Nepodoben obid ..................................................................................... 181 5. Dobrovolno ottka`u vawe ................................................................... 183

V. EDINSTVO NA KRIVI^NITE DELA OD STOJALI[TE NA KAZNIVOSTA .................................................. 188

1. Stek na krivi~ni dela ......................................................................... 188 2. Prividen stek ........................................................................................ 189

10

2.1. Slu~aite na prividen stek koi proizleguvaat od me|usebniot odnos na oddelni apstraktni ............ i konkretno

ostvareni zakonski bitij a na krivi~nite dela ..................... 191 2.2. Slu~ai na prividen stek koi se odnesuvaat na vklu ~uvawe na edno krivi~no delo vo drugo isklu~ivo vrz osnova na

konkrtnata oce nka na nastanite (Inkluzija na krivi~ni dela) .............................................................................. 194 2.3. Slu~aite na zakonsko ili pravno edinst vo na pove}e krivi ~ni dela ................................................................................ 195

G l a v a II

KRIVI^NA ODGOVORNOST

I. POIM I ELEMENTI NA KRIVI^NATA ODGOVORNOST ... 205

1. Poim na krivi~nata odgovornost ..................................................... 205 2. Elementi na krivi~nata odgovornost ............................................. 205

II . PRESMETLIVOST ................................................................................ 207 1. Poim na presmetlivost i nepresme tlivost ................................... 207 2. Osnov na presmetlivosta .................................................................... 208 3. Elementi na nepresmetlivosta ......................................................... 210

3.1. Metodi za utvrduvawe na nepresmetlivosta ........................ 210 3.2. Utvrduvawe na nepresmetlivosta spored KZ ....................... 211 3.3. Poim i kalsifikacija na du{evnite rastrojstva .............. 213 a) Trajna du{evna bole st ............................................................... 213 b) Privremeno du{evno zaboluvawe ........................................... 221 v) Privremena du{evna rastro enost .......................................... 223 g) Zaostanat du{even razvoj .......................................................... 226 d) Drugi osobeno te{ki du{evni pre~ki ................................... 230

3.4. Nesposobnost za rasuduvawe i odlu~uvawe .......................... 230 4. Namalena presmetlivost .................................................................... 232 5. Actiones liberae in cusa .......................................................................... 239

III . VINOST ................................................................................................... 242 1. Poim i teorii za vinata ..................................................................... 243 2. Oblici na vinata .................................................................................. 248

2.1. Umisla ( Dolus) ............................................................................. 249 a) Direktna umisla ( Dolus directus) .............................................. 253 b) Eventualna umisla ( Dolus eventualis) ....................................... 255 v) Posebni oblici na umisla ........................................................ 257

2.2. Nebre`nost ( Culpa) .................................................................... 259 a) Svesna nebre`nost ( Luxuria) ..................................................... 262 b) Nesvesna nebre`nost ( Negligentia) .......................................... 264

3. Svest za protivpravnosta ................................................................... 266 IV. Zabluda (error) .......................................................................................... 268

1. Poim i vidovi na zabluda ................................................................... 268 2. Stvarna zabluda .................................................................................... 269

11

2.1. Zabluda za bitieto na deloto .................................................. 269 2.2. Zabluda za okolnostite {to ja i sklu~uvaat protivpravnosta ........................................................................... 272 2.3. Krivi~nopravno dejstvo na stvarnata zabluda .................... 273

3. Pravna zabluda ..................................................................................... 274 3.1. Zabluda za zabranetosta na deloto ......................................... 274 3.2. Zabluda za postoewe nekoja osnova za isklu~uvawe na

protivpravnosta ........................................................................... 277 V. POSEBNI SLUÂI NA KRIVI^ NA ODGOVORNOST ......... 278

1. Odgovornost za pote{ka posledica ................................................. 278 2. Odgovornost za krivi~ni dela storeni preku sredstvata za

informirawe ...................................................................................... 282

G l a v a III

UÊSTVO NA POVE]E LICA VO IZVR[UVAWETO NA KRIVI^NO

DELO

I. POIM I OBLICI .................................................................................. 285 II . IZVR[ITELSTVO I SOIZVR[I TELSTVO ............................. 286

1. Izvr{itelstvo ...................................................................................... 286 2. Soizvr{itelstvo .................................................................................. 290

III . SOUÊSNI[TVO ............................................................................... 305 1. Poim i pravna priroda ........................................................................ 305 2. Pottiknuvawe ........................................................................................ 308 3. Pomagawe ................................................................................................ 313

IV DEL

KRIVI^NI SANKCII G l a v a I

SISTEM NA KRIVI^NI SANKCII

I. POIM I VIDOVI KRIVI^NI SAKNCII ................................. 321 II . CELI N A KRIVI^NITE SANKCII ........................................... 323 III . OSNOVNI KARAKTERISTIKI NA KRIVI^NITE

SANKCII ................................................................................................ 339 IV . INDIVIDUALIZACIJA NA KRIVI^NITE SANKCII ................................................................................................ 341

1. Zakonska individualizacija .............................................................. 342 2. Sudska individualizacija ................................................................... 346 3. Izvr{na individualizacija ............................................................... 348

12

G l a v a II

KAZNI

I. POIM NA KAZNI .................................................................................. 353 II . TEORII ZA OPRAVDANOSTA NA KAZNATA ......................... 354

1. Idealisti~ki teorii ........................................................................... 354 2. Teorii na op{testveniot dogovor ................................................... 356 3. Pravni (normativni teorii) ............................................................. 356 4. Sociolo{ki teorii ............................................................................. 357

III . BITIE, SU[TINA NA KAZNATA ............................................... 359 IV . TEORII ZA CELITE NA KAZNATA ........................................... 362

1. Apsolutni (retributivni) teorii ................................................... 362 1.1. Teorii za bo`jata pravda ......................................................... 363 1.2. Teorii za moralnata pravda ..................................................... 363 1.3. Teorii za zakonskata pravda .................................................... 364

2. Relativni (utilitaristi~ki teorii) .............................................. 365 2.1 Teorii na generalnata prevencija .......................................... 366 2.2. Teorii na specijalnata prevencija ........................................ 367 2.3. Me{oviti (eklekti~ki) teorii .............................................. 369

V. OCENKA ZA TEORIITE ZA CELITE NA KAZNATA ........... 369 VI . VIDOVI KAZNI ................................................................................. 373

1. Kazna li{uvawe od sloboda ............................................................... 373 2. Pari~na kazna ........................................................................................ 377 3. Zabrana za vr{ewe profesija, dejnost ili dol`nost .................. 383 4. Zabrana na upravuvawe so motorno vozilo ..................................... 385 5. Proteruvawe stranec od zemjata ....................................................... 387

VII . ODMERUVAWE NA KAZNITE ...................................................... 388 1. Op{ti pravila za odmeruvawe na kaznite ...................................... 389 2. Posebni pravila za odmeruvawe na kaznite ................................... 400

2.1. Ubla`uvawe na kaznata ............................................................. 403 2.2. Osloboduvawe od kazna ............................................................. 408 2.3. Odmeruvawe na kaznata za krivi~ni dela vo stek .............. 413 2.4. Odmeruvawe na kaznata na osudeno lice ............................... 420 2.5. Presmetuvawe na pritvorot vo porane{nata kazna .......... 422

VIII . KAZNUVAWE NA PRAVNO LICE ............................................. 423

Glava III

NOVI PROCESI VO SOVREMENOTO KRIVI^NO PRAVO I

KAZNENATA POL ITIKA

I. HUMANIZACIJA, INDIVIDUALIZACIJA I

RACIONALIZACIJA NA KAZNENITE MERKI .................... 427 II . DEKRIMINALIZACIJA, DEPENALIZACIJA,

DEJURIDIZACIJA I INKRIMINALIZACIJA .................... 432 1. Dekriminalizacija ............................................................................... 432

13

2. Depenalizacja i dejuridizacija ......................................................... 439 3. Inkriminalizacija .............................................................................. 440

III . UN IFIKACIJA I DEINSTITUCIONALIZACIJA NA KAZNATA LI[UVAWE OD SLOBODA ....................................... 443 1. Unifikacija na kaznata li{uvawe od sloboda ............................ 443

1.1. Argumenti vo prilog na diferencijacijata na kaznata li{uvawe od sloboda ................................................................... 444

1.2. Argumenti vo prilog na unifikacijata ................................ 445 2. Dein stitucionalizacija na kaznata li{uvawe od sloboda

(Alternativi na kaznata li{uvawe od sloboda) ....................... 448 2.1. Merki so koi se odbegnuva izrekuvaweto ili izvr{uvaweto na kaznite li{uvawe od sloboda (predsudski alternatrivi) ......................................................... 451 2.2. Merki koi pretstavuvaat po inakvi sankcii od kaznata

li{uvawe od sloboda (sudski alternativi) ........................... 456 2.3. Merki so koi se modificira izvr{uvaweto na kaznata

li{uvawe od sloboda (postsudski alternativi) ................... 464

G l a v a IV

ALTERNATIVNI MERKI

I. POIM I SU[TINA NA ALTERNATIVNITE MERKI ........... 449 II . VIDOVI NA ALTERNATIVNI MERKI ...................................... 480

1. Uslovna osuda ........................................................................................ 480 2. Uslovna osuda so za{titen nadzor .................................................... 472 3. Uslovno prekinuvawe na krivi~nata postapka ............................. 474 4. Op{tokorisna rabota ......................................................................... 475 5. Sudska opomena ...................................................................................... 476 6. Ku}en zatvor .......................................................................................... 478

G l a v a V

MERKI NA BEZBEDNOST

I. MERKITE NA BEZBEDNOST I NIVNIOT ODNOS SO

KAZNATA ................................................................................................. 479 II . VIDOVI MERKI NA BEZBEDNOST ............................................. 483

1. Zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova ......................................................................... 483 2. Zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe na sloboda ..................... 486 3. Zadolìtelno lekuvawe na alkoholi~a ri i narkomani ............. 488

14

G l a v a VI

KONFISKACIJA NA IMOT I IMOTNA KORIST I ODZEMAWE NA

PREDMETI

I. POIM I OSNOVNI KARAKTERISTIKI ............................... 491 II . KONFISKACIJA NA IMOT I IMOTNA KORIST ........... 492 III . ODZEMAWE NA PREDMETI ...................................................... 495

G l a v a VII

GASNEWE NA KRIVI^NITE SANKCII

I. OSNOVI ZA GASNEWE NA KRIVI^NITE SANKCII ........ 499 II . SMRT NA STORITELOT NA KRIVI^NOTO DELO ................. 499 III. ZASTARENOST ..................................................................................... 499 IV . AMNESTIJA I POMILUVAWE ................................................... 505

1. Poim i zna~ewe ..................................................................................... 505 2. Amnestija ................................................................................................ 506 3. Pomiluvawe ........................................................................................... 510

G l a v a VIII

PRAVNI POSLEDICI NA OSUDATA I REHABIL ITACIJA

I. PRAVNI POSLEDICI NA OSUDATA .......................................... 515 II . REHABILITACIJA ............................................................................ 516

G l a v a IX

KRIVI^NI SAKCII SPREMA MALOLETNICI

I. VOSPITNI MERKI .............................................................................. 521

1. Vovedni razgleduvawa ......................................................................... 521 2. Vidovi na vospitni merki .................................................................. 524

2.1. Disciplinski merki .................................................................. 524 2.2. Merki na zasilen nadzor ........................................................... 526 2.3. Zavodski merki ........................................................................... 530

3. Izmena na odlukata za vospitnite merki i zapirawe na nivnoto izvr{uvawe ......................................................................... 533

II . MALOLETNI^KI ZATVOR .............................................................. 535 III . KRIVI^NI SANKCII SPREMA POMLADI POLNOLETNI LICA .......................................................................... 538

1. Poim na pomladi polnoletni lica .................................................. 538 2. Vospitni merki za pomladi polnoletni lica ............................... 539 3. Sudewe na polnoletno lice za krivi~ni dela izvr{eni vo

maloletstvo ........................................................................................ 539

15

APPEDNDIX

KRIVI^EN ZAKONIK ....................................................................... 543 ODLUKI NA USTAVNIOT SUD NA REPUBLIKA

MAKEDONIJA ................................................................................. 703 ZAKON ZA MALOLETNI^KA PRAVDA ...................................... 713 KORISTENA LITERAT URA .............................................................. 765

17

I DEL UVOD VO KRIVI^NOTO PRAVO

19

G l a v a I POIM, PREDMET I ZADAÎ NA KRIVI^NOTO PRAVO

I . POIM N A KRIVI^NOTO PRAVO

1. Terminot krivi~noto pravo voobi~aeno se upotrebuva za da

se ozna~i edna od grankite na pozitivnoto zakonodavstvo i edna od gra -nkite na pravnite nauki. Ottamu, krivi~noto pravo se javuva kako po -sebna granka na pozitivnoto zakonodavs tvo i kako posebna pravna nau -~na disciplina.

2. Krivi~noto pravo kako posebna granka na pravoto vo zakono-davst voto na edna dràva se sostoi od niza krivi~nopravni propisi za krivi~nite dela, nivnite storiteli i krivi~nite sankcii. Ili, po -ina ku, toa e zbir (sistem) na pravni propisi sodràni vo Krivi~niot zakonik so koi se opre deluvaat krivi~nite dela i krivi~nite sankcii pro tiv storite lite na tie dela.

Navedenata definicija, so gla sno negovite formalni eleme nti, krivi~noto pravo go opredeluva kako pravna pojava (kako pojava isk lu -~ivo od pravna priroda, kako praven izraz) i ottamu e ne celosna. Taa e formalna definicija na krivi~noto pra vo, za{to so nea kriv i ~noto pravo se opredeluva samo kako postoewe na sistematizirani i usogla -seni pozi tivni krivi~nopravni propisi koi se sodràni vo zak onot. Spored nea, krivi~noto pravo e sistem na zakonski propisi so koi opre deleni povedenija na lu|eto se kvalificiraat kako krivi~i dela, a za nivni te stori teli se propi{uva krivi~na sankcija, ili pok ratko, zbir na propisi za kri vi~nite dela i sankciite za storitelite na tie dela. Toa e formalna, juridi ~ka definicija koja ne kaùva koja e so -drì nata na ova granka na pravoto, negovata cel i socijalna fu nkcija. So nea ne se vodi smetka za krivi~no to pravo kako pojava na op{te -stveniot ìvot zad koja stojat opredeleni pri ~ini (kako proiz vod na opredeleni op{testveni odnosi). Ottamu, nu `no e opredeluva weto i na materijalnata defi nicija na krivi~noto pravo kako za{tita na opredeleni dobra, vre dnosti, odnosi i interesi na op{tes tvoto i po -edinecot. Me|utoa, i materi jalnata definicija, so koja se opre deluva krajnata pri~ina na nasta nuvaweto na krivi~noto pravo (odreduvawe na krivi~noto pravo od sociolo{ko stojali{te), ne e ce lo sna. Toa pro izleguva ottamu {to taa ukaùva na krivi~noto pravo kako na op{testvena pojava i na celta na koja toa pravo sluì, me |utoa, ne i na obemot i natamo{niot na~in na za{titata na na vedenite dobra, vre dnosti, odnosi i interesi, so ogled na toa {to i osta natite granki

20

na pravoto deluvaat vo nasoka na takva za {tita. 3. So ogled deka i formalnata i materijalnata definicija na

kri vi~noto pravo sami za sebe ne se dovolni da go izrazat poimot na krivi~noto pravo, voobi~aeno se pravi nivno spojuvawe i ottamu spo-red materijalno -formalnata definicija moè da se kaè deka kri vi -~noto pravo e sistem na pravni propisi so koi poradi za {tita na oso-beno va`ni op{ testve ni i poedine~ni dobra, vrednosti, odno si i inte resi, se odreduva at krivi~nite dela, krivi ~nite san kcii i uslo -vite za nivnata primena protiv stori telite na kriv i ~nite dela.

II . PREDMET NA KRIVI^NOTO PRAVO

1. Od analizata na poimot na krivi~noto pravo kako granka na

pozitivnoto zakonodavstvo, proizleguva deka predmet na krivi~noto pra vo e odreduvaweto na kri vi~nite dela, pro pi{uva weto na krivi -~nite sankcii, kako i opredeluvaweto na uslovite za primena na kri -vi~nite sankcii (a ottamu {to me|u krivi~nite sa nkcii najzna ~ajnoto mesto im pripa|a na ka znite, vo prv red na krivi~nata odgovornost, kako osnova za nivnata primena). Ottamu, vo pravo e Zlatari} koga veli deka "predmetot na naukata na krivi~noto pravo e sistemot na krivi~nopravnite pravila koi vaàt vo opredelena dràva vo odre -deno vreme, zna~i sistemot na pozitivnite pro pisi. Spored toa, pogre -{no e da se tvrdi, a toa ponekoga{ se pravi, deka predmetot na naukata na krivi~noto pravo e kriminalitetot kako op{testvena po java. Pre -dmet na taa nau~na disciplina se pravnite normi, t.e. utvrdu vaweto na ni vnata sodrìna i smi sla kako i povrzuvaweto vo nau~en sistem. So ogled pak na toa deka kriminalitetot kako negativna op{ testvena po -java so krivi~nopravnite normi e pravno fiksiran, moè uslovno da se kaè deka naukata na krivi~noto pravo se zanimava so kriminali -tetot od pr aven aspekt."1

Od izloènoto proizleguva deka krivi~noto pravo kako gra nka na pravoto na edna dràva za predmet na svojata regulativa go ima: 1 0 odreduvaweto koi op{testveno {tetni povedenija na ~ovekot se sme -taat za krivi~ni dela, 2 0 odreduvaweto koi kr ivi~ni sankcii spo red vi dot i merata treba da im se izre~at na storitelite na krivi ~ni te dela i, 3 0 odreduvaweto osnovite i uslovite za izrekuvawe na krivi -~nite sankcii i vo tie remki, na kri vi~nata odgovornost kako osno va za primena na kaznite.

2. Krivi~noto pravo me|utoa ne e samo granka na pravniot si -stem (na zakonodavstvoto na edna dràva), tuku i nau~na disciplina, odnosno granka na pravnite nauki. Krivi~noto pravo kako nau~na disci plina se zanimava so prou~uvawe na op{testvenite odnosi koi gi regulira pozitivnoto krivi~no zakonodavstvo. So ogled na toa deka

1 Zlatari}, B. Krivi~no pravo, Krivi~no pravo, Op}i deo, I svezak, str. 23.

21

krivi~noto zakonodavstvo gi regulira op{testvenite odnosi po pat na odreduvaweto na krivi~nite dela i krivi~nite sankcii za storite -lite na tie dela i krivi~noto pravo se zanimava so prou ~uvawe na na-vedenite poimi i insti tuti koi go so~inuvaat pre dmetot na nejzinata regulativa. 2 Zaedni~ka osobina na tie poimi i instituti e deka ne se stati~ni i neprome nlivi, tuku ka tegorii po dlo`ni na postojani pro -meni kako so ogled na nivnata form a, taka i spored nivnata so drìna vo zavisnost od pro menite koi nastanuvaat vo op{testvoto. Istorija -ta na krivi~noto pravo vo toj po gled vpro ~em, ni dava eklatantni pri -meri na ne presteno menuvawe na oddelni kri vi~ni dela i krivi~ni sankcii od ka de moè da se vidi na koj ste pen od razvojot se nao|a opredeleno op{te stvo. Ili, po inaku, prome nite koi nastanuvaat pora -di razvojot na op{testvoto nu `no se odrazu vaat kako vrz formata taka i vrz so drìnata na krivi ~noto pravo. Ottamu, vo svoeto pr u~uvawe na navedenite elementi, naukata na krivi~noto pravo ne e samo juridi~ka, tuku i nauka koj nastojuva da ja otkrie i objasni nivnata so -drìna kako realni pojavi (nastani) vo ìvotot, poa|aj}i kako od ni -vnata pravna, taka i od nivnata op{te stvena priro da i zna~ewe. Nak-ratko, krivi~noto pravo ne se zanimava samo so pravna analiza na kri -vi~noto delo i krivi~nite sankcii, tuku i so prou~uvawe na ni vnata sodrìna, uslo vite na nivnata pojava i razvoj kako i nivnata po vrza-nost so drugite op{testv eni pojavi. 3 Spored toa, k rivi~noto pravo

2 Naukata na krivi~noto pravo e pred s pravna nauka. Nejzinata gla -

vna zada~a e studirawe i unapreduvawe na pozitivnoto krivi~no pravo na

edna zemja. Nejzinata pojdovna osnova e pozitivnoto pravo. Taa treba da go

objasni toa krivi~no pravo, da gi razjasni ne govite instituti, nivnite me|u -

sebni odno si, da gi utvrdi, da gi izvede od za konot osnovnite principi na

kri vi~noto pravo, i seto toa da go povrze i da go krene na onoj stepen na uso -

gla senost {to se narekuva sistem (krivi~nopravna dogmatika). Site stavovi

na naukata na krivi~noto pravo treba da se zasnovaat na zakonot ili da pro -

izle guvaat od nego, {to ne go isklu~uva kriti~kiot stav na naukata sprema za -

konot." Ba~i}, F. Krivi ~no pravo, op}i deo, Informator Zagreb, 1978, str. 28. 3 So cel krivi~nite zakoni da bidat sovremeno i uspe{no sre dstvo na

odbrana na op{etstvoto od kriminalitetot, naukata na krivi~noto pravo,

koja go inspirira zakonodavecot, treba da poa|a od vistinskoto poznavawe na

kriminalitetot, prestapnikot i spoznanieto za uspe{nosta na krivi~nite sa -

nkcii (ontolo{ki pristap). I natamu: krivi~nopravnite normi ja izrazu vaat

svesta i poredokot na osnovnite vrednosti na opredeleno op{etstvo, negovi -

te socijalnoeti~ki stavovi i kategorii. Naukata na krivi~noto pravo mora i

toa da go integrira vo svojata teorija na vaè~koto krivi~ no pravo. Nejzino -

to objasnuvawe na krivi~noto pravo mora da bide vo soglasnost so vrednos -

niot kosmos (aksiolo{ki pristap). Toa e preduslov krivi~noto pravo da se

so~uva od pozitivizmot i da bide pove}e odo{to obi~en instrument na drà -

vnata kaznena prisi lba." Ibid , str. 29.

22

kako nau~na disciplina e zbir na principi, instituti i po imi, koi postaveni vo edinstven, funkcionalno povrzan sistem, go ovozmo ù -vaat prou~uvaweto, razbiraweto i primenata na krivi ~noto pravo, kako i negoviot razvoj .4

3. Krivi~noto pravo e samostojna (avtonomna) pravna discipli -na, koja, ednakvo na krivi~noto zakonodavstvo, voobi~aeno e pode lena na op{t i poseben del. Vo Op{tiot del krivi~noto pravo gi obrabotu -va op{tite poimi i instituti vrz koi toa se zan ova, osnovnite na~ela i nivnata sistematizacija. Vo Posebniot del toa se zanimava so zakon -skite opisi na oddelnite krivi~ni dela, oblikot na vinosta so koi tie se izvr{uvaat i krivi~nite sankcii {to moàt da se primenat sprema nivnite storiteli. Vakvata p odelba, me|utoa, vo nikoj slu~aj ne zna ~i naru{uvawe na negovata edinstvenost, za{to se raboti za dve sodrìn -ski nerazde lno povrzani celini.

10 Sistem na Op{tiot del na krivi~noto pravo . Vo odnos na poimite i institutite koi vleguvaat vo sistemot na O p{tiot del na krivi~noto pravo postojat dve sfa}awa: a) sistem na biparticija i b) si stem na triparticija. Razlikite me|u ovie dva sistemi e zasnovana na razli~noto sfa}awe na op{tiot poim na krivi~noto delo.

a) Spored sistemot na biparticija (dihotomen ili dvodelben sistem) koj poteknuva od klasi~nata {kola (Anselm Foerbah, 1801), vo Op{tiot del na krivi ~noto pravo postojat samo dva poimi: krivi~no delo i krivi~na sa nkcija . Ovoj sistem poa|a od objektivno -subjekti vno sfa}awe na poimot krivi~noto delo (vo poimot na krivi~noto delo pokraj objektivnite se vnesuvaat i subjektivnite elementi). Toa zna~i deka storitelot na krivi~noto delo se smeta kako sostaven del na po -imot na krivi~noto delo. So drugi zborovi, storitelot na krivi ~noto delo nema status na samostoen osnoven poim vo krivi~noto pra vo. Ottamu, kri vi~noto zakonodavstvo se defi nira kako zbir na prav ni pro pisi so koi za krivi~noto delo se nadovrzuva kaznata (krivi~ nata sankcija) kako pravna posledica.

b) Sistemot na triparticija (trihotomn i ili trodelben si -stem) poa|a od sfa}aweto deka vo krivi~noto pravo postojat tri osno -vni poimi: krivi~noto delo, storitelot i krivi~nata sankcija (T. @ivanovi}, 1909). Ovoj sistem poa|a od objektivnoto sfa}awe na kri -vi~noto delo (vo negoviot poim vleguv aat elementi samo od objek tiv na priroda, a elementite od subjektivna priroda se izloù vaat vo ra mki -te na u~eweto za storitelot na krivi~noto delo). So ogled deka kri -vi~noto delo se sfa}a objektivno, storitelot ne e negov sostaven del, tuku samostojno pravo bitie koe pretstavuva poseben osno ven poim vo krivi~noto pravo. Spored ova sfa}awe, krivi~noto zakonoda vstvo pre tstavuva zbir na pravni propisi so koi za krivi ~noto delo se odre -

4 Proevski, V. Krivi~no pravo, op{t del, Stu dentski zbor, Skopje,

1986. str. 17.

23

duva kazna (krivi~na sankcija) protiv sto ri telot. I pokraj toa {t o i za dvata sistemi postojat argu menti pro i

contra, vo krivi~nopravnata literatura, a toa e usvoeno i vo na {iot krivi~en zakonik, dominira stavot vo pri log na siste mot na biparti -cija, odnosno sfa}aweto na krivi~noto delo kako obje ktivno -subjekti -ven poim. So nego, me|utoa, ne se vr{i mehani~ko izdvojuvawe na de l -oto i storitelot, tuku nivno po smatrawe vo edi nstvo {to ne zna~i deka pri nivnata analiza ne moàt da se izdvojat i oddelno da se pro -u~uvaat.5

20 Sistem na Posebniot del na krivi~noto pravo . Soodvetno na toa {to Posebniot del na krivi~noto zakonodavstvo sodrì sistem na krivi~ni dela i krivi~ni sankcii, funkcijata na Posebniot del na krivi~noto pravo se sostoi vo prou~uvawe na zakonskite bitija na oddelnite krivi~ni dela, objasnuvawe n a nivnite elementi i nivna kla si fikacija vo ramkite na toj ili drug pousovr{en sistem.

3. Ovde e neophodno posebno da se naglasi deka koga na naredni-te stra nici zboruvame za poimot kri vi~no pra vo kako granka na pozi -tivnoto pravo, sekoga{ go upotre buvame terminot krivi ~no zakonoda-vstvo , a terminot kri vi~no pra vo samo za poimot krivi ~no pravo kako posebna pravna nauka. Pritoa, zaradi izbegnuvawe na dopolnite lni zabuni, poso~uvame deka poimot krivi~no zakonodavstvo treba da se sfati vo sog lasnost so ~l. 122 st. 1 KZ - "Pod krivi~no zakonodav stvo na Republika Makedonija se podra zbiraat odredbite na ovoj kri vi~en zakonik i odredbite sodràni vo drugite za koni," {to zna~i i zakonite koi sodràt krivi~nopravni materijalni odred bi (koi, na primer, odreduvaat krivi~ni dela i sankcii za storenoto delo, pravni posledici od osuda i sl.). Za razlika od ovoj poim, vo teorijata po stoi i po {iroko zna~ewe na poimot krivi~no zakonodavstvo koj se odnesu -va na materi jalnoto, prosecnoto i izvr{noto z akonodavstvo zaedno.

III . FUNKCII NA KRIVI^NOTO ZAKONODAVSTVO I

KRIVI^NOTO PRAVO 1. Vr{eweto krivi~ni dela ne e samo poedine~na minliva poja -

va vo ìvotot na oddelen poedinec, tuku i trajna i masovna pojava vo ì votot na opredeleno op{testvo koja se nar ekuva kriminalitet. So nego im se nanesuva {teta na poedinecite i na op{testveniot poredok na opredelena zaednica. Ottamu, krivi ~noto zakonodavstvo i krivi~ -noto pravo na edna dràva imaat zada~a da gi za {titat poedinecot i op{testvoto od kriminalitetot. Taa za{tita se ostvaruva taka {to so predviduvaweto na krivi~nite dela i krivi ~nite sankcii, krivi~noto

5 Poinaku: Srzenti~, Stai}, Lazarevi}, Krivi~no pravo SFRJ, op{ti deo (osmo

izdanje), Savremena administracija, Beograd, 1978, str. 25.

24

zakonodavstvo gi opredeluva granicite na dozolenoto povedenie i slu -~aite koga tie granici se pre~ekoreni, odnosno koga se ispolneti uslovite za krivi ~na odgovornost i prime na na krivi~na sankcija. Toa e za{titna funkcija na krivi~noto za konodavstvo i ednovremeno na krivi~noto pravo.

10 Takvata funkcija vo prv red se odnesuva na li~nosta, pravata i slobodite na gra|anite. Vo taa smisla e i postavena vo ~l. 2 KZ kade se naveduva: "Za{titata na slobodite i pravata na ~ovekot i na dru -gite osnovni vrednosti i primenuvaweto na krivi~no pravnata prisi -lba koga e vo mera vo koja e toa nu`no za spre~uvawe na op{testveno {te tni de jsvija, pretstavuva osnova i garancija za opredeluvawe na kri vi~nite dela i propi{uvawe na krivi~nite sankcii."

So ogled deka so krivi~nite dela im se nanesuva {teta i na op{te stvenite odnosi na opredelena dràva, kri vi~noto zakonodav -stvo i krivi~noto pravo ja imaat i taa zad a~a da go za~uvaat nejzinoto op{testveno i dràvno ureduvawe (op{testveniot poredok).

Ili za edno so prethodnoto, za{ti ta na celokupnoto op{te stvo od krimina litetot , odnosno obezbeduvawe opstanok na konkretnoto op{te stvoto i negoviot natamo{en razvoj .

20 Krivi~nopravnata za{tita ima sekundaren (supsidija ren) karakter . Za{ti tata na op{etstvoto ne se ostvaruva samo po pat na kri vi~noto za konodavstvo, tuku i so posredstvo na drugite gra nki na pra voto. Za {titata koja se ostvaruva preku drugite gr anki na pra voto ima op{t i primaren, a krivi~nopravnata za{tita specijalen i seku -ndaren kara kter. Mehanizmot na krivi~nopravnata za {tita sta puva vo dejstvo duri otkako se pokaè deka mehani zmot na za{titata na ne koja druga granka na pravoto ne e dovolen da se obezbedi nekoe va`no do -bro, vre dnost, odnos ili interes na poedi necot i op{ tetsvoto. Vo taa smisla krivi~noto zakonoda vstvo se pojavuva kako ultima ratio (kra jno sredstvo) na pravniot po redok, kako negov posleden i na jvaèn za{ti -t nik. Toa zna~i deka krivi~nite sankcii kako najte{ki prisi lni me -rki na pravniot poredok se primenuvaat samo toga{ koga so dru gi pra -vni sredstva ne moè da se obezbedi zadovolitelna za{tita na va`ni -te vrednosti na poedinecot i op{testvoto.

30 Krivi~no pravnata za{tita e od fragmentaren karakter . Na-vedenata za{tita na op{testvoto se ostvaruva na toj na ~in {to se opredeluva koi op{testveno opasni dela pretstavuvaat krivi ~ni dela i {to se propi{uvaat krivi~ni sankcii koi }e se pri menat sprema onie koi gi vr{at takvite krivi~ni dela. Pritoa, kako {to ve}e nag -lasivme, treba da se raboti za osobeno va`ni dobra, vre dnosti, odno si i interesi na poedinecot i zaednicata. Toa zna~i deka za{ti tnata fu -nkcija na krivi~noto zakonodavstvo ne e seopfatna tuku, delu mna. Krivi~noto zakonodavstvo ne gi za{tituva site dobra, vre dnosti, odnosi i interesi vo edno op{testvo, tuku samo onie koi se na jva`ni

25

za opstanokot i razvojot na poedinecot i zaednicata. 6 Pritoa, i na ovie dobra, vrednosti i interesi krivi~noto z akonodavstvo im pru à za{tita od parcijalen, fragmentaren karakter, odnosno samo za {tita od opredeleni napadi koi pretstavuvaat posebna opasnost za niv. 7 Tak-vata fra gmentarna za{tita e opravdana ottamu {to insisti raweto kon sevkupna za{tita bi dov elo do negacija na slobodite na ~ovekot i onevozmoùvawe na razvojot so {to bi se negirala celta na za {tita ta.

40 Krivi~nopravnata za{tita e specifi~na . Za krivi~noto za -konodavstvo e karakteristi~no i toa deka za {titata na op{testve nite odnosi se ostvaru va so propi{uvawe na krivi~nite sankcii spre ma li -cata {to ne gi po~i tuvaat op{testve nite pravila na odnesuvawe - ta -kvata za{tita ja ostvaruva isklu~ivo so propi {uvawe na krivi~ nite sankcii. Kri vi~noto pravo ne so drì kako drugite granki n a pravoto pravila za toa na koj na~in lu|eto treba da se odne suvaat vo op{te -stvoto, nitu pak taka {to gi opredeluva ni vnite prava i obvrs ki. Ne -gova specifi ~nost e vo toa {to toa ne propi{uva pravila na povede -nie, tuku opre deluva sankcii za nepo~itu vawe na postojnite pravni pravila na pove denie.

50 Krivi~nopravnata za{tita ne zna~i samo retribucija tuku i prevencija . Toa {to krivi~nopravnata za{tita na op{testvo to se ostvaruva so posredstvo na krivi~nite sankcii, i toa glavno na kazni -te kako gla vni krivi~ni sankcii, ne zna~i me|utoa deka taa se ostvaru -va isklu ~ivo preku retribucija (odmazda), tuku so prevencija kade do -minira resocija lizacija na prestapnicite. Sovremenoto pravo nasto -juva preku prila goduvaweto na krivi~nite sankcii (zakonska, sudska i penitencijarna individualizacija) sprema li~nite karakteris tiki na sto ritelite, da vlijae vrz izgradaba na nivnata socijalno eti~ka odgo -vornost za idnoto po~ituvawe na op{testvenite pravila na povedenie.

60 Krivi~nopravnata za{tita se ostvaruva post factum. Na prethodnite karakteristiki na za{titnata uloga na kri vi~noto zako -nodavstvo nu`no se nadovrzuva i toa deka krivi~nopra vnata za{tita se ostvaruva post factum, {to zna~i toga{ koga za{ti tenoto dobro, vre dnost, odnos ili interes ve}e se zagrozeni, povredeni ili o{tete -ni. Sprotivnoto stojali{te, odnosno usvojuvaweto na prisilnite pre -ddeliktni me rki kako institut na krivi~noto zakonodavstvo, pre tst -avuva golema opasnost za slobodite i pravata na ~ovekot i nego voto dostoinstvo.

6 Taka, na pr imer, Krivi~niot zakonik ne go kaznuva nebre`noto o{t -

etuvawe na tu| predmet (~l. 243 KZ), ili nebre`noto vleguvawe vo tu| dom -

privatna ku}a, stan, deloven prostor (~l. 145 KZ). 7 Na primer, vo ~l. 203 KZ se kaznuva samo gruboto zapostavuvawe na

zakonskite i semejnite obvrski vo pogled na griàta za ~len na semejstvo to;

vo ~l. 402 st. 1 KZ, ne se kaznuva sekoe neovlasteno preminuvawe na drà vnata

grani ca, tuku samo izvr{eno od vooruèno lice ili so primena na nasi lstvo.

26

2. Garantna funkcija na krivi~noto zakonodavstvo . Napred vidovme deka krivi~noto zakonodavstvo i krivi~noto pravo se sred -stvo na dràvnata politika vo sferata na za{titata na poedinecot i op{te stvoto od kriminalitetot. Me|utoa, toa ne e i nivnata edinstve -na funkcija - krivi~noto zakonodavstvo i krivi~noto pravo ednovre -meno se i instrument na samoograni~uvawe na dràvata vo pogled na kaznuvaweto na gra|anite. 8 Ottamu {to so niv se zavleguva vo najdla -bokite dobra na ~ovekot kako {to se pravata, slobodite, ~ esta i drugo, "krivi~noto pravo i kako zakon i kako nauka mora da izgradi sopstven mehanizam na za{tita od samovolieto vo odnos spre ma slobodite na ~ovekot. Krivi~noto pravo na pravnata dràva mora da po seduva silen sistem na formalni garancii kako bran a protiv arbit rerno stite, a poradi za{tita na individualnite prava i slobodi na ~ovekot. Bez toa krivi~noto pravo go gubi epitetot na liberalen i demokra tski krivi -~nopraven sistem." 9 Na toj na~in so krivi~noto za konodavstvo ( ius po-enale) dràvata go ograni~uva i go stava vo zako nski ramki svoeto su -vereno pravo na kaznuvawe (ius puniendi).

Garanatata funkcija na krivi~niot zakonik se ostvaruva so po -mo{ na na~eltoto na zakonitosta. Toa zna~i deka dràvata garanti ra deka krivi~nopravnoto kaznuvawe nema da zavisi od samovolieto na sudovite, tuku }e bide propi{ano so zakonite koi gi donesuva demok -ratski izbrano sobranie. So drugi zborovi, so na~eloto na zakonito -sta se potvrduva na~eloto na podelbata na vlasta, za{to za toa {to treba da bide kaznivo ne odlu~uva sudskata, tuku zakonodavnata vlast i voedno na gra|anite im se garantira pravna sigurnost, za{to na sekogo mu se ovozmoùva da znae {to e zabraneto i na kakva sankcija se izloùva ako ja prekr{i taa zabrana. 10

3. Vo literaturata se zboruva i za normativna funkcija na krivi~niot zakon(ik) . Ova funkcija krivi~nito zakon ja postignuva na toj na~in {to vlijae na povedenieto na gra|anite, {to go regulira, {to go normira. 11 Taa moè da se definira kako ostvaruvawe na trajno dejstvo na krivi~nopravnite normi i ispolnuvawe na baraweto za uso -

8 "Celta na krivi~niot zakon ne e samo vo toa da se ostvaruva spomna-

tata za{tita na odredeni vrednosti, tuku i da se ostvaruva na odreden na ~in

so koj }e se postigne najgolema mo`na sigurnost na gra|anite od samovo lieto

i arbirtrernite postap}i. Krivi~niot zakon spored toa ima za z ada~a i da im

garantira na gra|anite deka }e se primenuva najgolema mo`na sigurno st. Vo

taa smisla zboruvame za garantna funkcija na krivi~niot zakon. Zlatari}, B.

Krivi~no pravo, Op}i deo, I svezak, str. 81 9 Ba~i}, F. Krivi~no pravo, op}i deo, Informator, Zagreb, 1978, str. 3. 10 Horvati} - Novoselac, Kazneno pravo, op}i deo, Ministarstvo unutra{njih

poslova Republike Hrvatske, Policiska akademija, Zagreb, 1999 str. 104. 11 Zlatari}, B. Krivi~no pravo, str. 81

27

glasuvawe na povedenieto na gra|anite so postojnata regulativa. 12 4. Krivi~niot zakon ima zada~a ne samo da vlijae na nadvore{ -

noto povedenie na gra|anite, tuku da vlijae i vrz formiraweto na niv -nata svest, kon izgrad uvawe i jaknewe na nivniot op{testven mo ral. Vo taa smisla se zboruva za socijalno -eti~ka funkcijana krivi~ni ot zakon.13

5. Zada~a na krivi~noto pravo e prou~uvawe na pozitivnoto krivi~no zakonodavstvo zaradi obezbeduvawe negovo rabirawe i poe -fikasna pri mena. Pritoa, naukata na krivi~noto pravo ne se ograni -~uva samo na krivi~noto zakonodavstvo kakvo {to vo momentot e ( de lege lata), tuku i na istaknuvaweto na negovite nedostatoci so ednovre -meno davawe predlozi za izgradba na idnoto krivi~no zakonoda vst vo (de lege ferenda) koe vo sebe }e sodrì poprecizni i poefikasni ode -dbi. Nakratko, funkcijata na krivi~noto pravo e utvrduvawe i objas -nuvawe na sodrìnata na vaè~kite krivi~nopravni propisi, ukaù -vawe na nivnoto dejstvo, celi i zna~ewe za nivna pra vilna i efikasna primena, kako i otkrivaweto na nedostatocite vo sistem na tie propi -si i ukaùvawe na na~inite na nivnoto otstranuvawe, a s zaradi za -{tita na op{testvoto od kriminalitetot.

IV . METODI NA KRIVI^NOTO PRAVO

1. Zada~ata na naukata na krivi ~noto pravo e vsu{nost da gi

prou~uva osnovnite instituti na krivi~noto pravo (krivi~noto delo, storite lot na krivi~noto delo i krivi~nite sankcii) od aspekt na ni -vnata smisla i socijalno zna~ewe, so cel da gi voo~uva nivnite nedo -statoci i da dava pre dlozi za nivno unapreduvawe, kako uslov za pravi -lna pri mena na krivi~noto zakonodavstvo vo efikasnata borba protiv krimi nalite tot. Za taa cel krivi~noto pravo se sluì so dva osno vni metodi: 1 0 pravniot (dogmatski) i 2 0 sociolo{kiot .

10 Krivi~no prav o e pravna nauka koja {to vo soglasnost so pri -ncipite {to gi nalaga pravoto nastojuva da iznajde najefikasni re{e -nija za represivno suzbivawe na kriminalitetot. Od tie pri~i ni, taa nu`no se koristi so pravniot (dogmatski) metod so koj treba da se otkrie i objasni sodrìnata i zna~eweto na krivi~nopravnite pro -pisi. Dogmatskiot metod se zasnova vrz tri metodolo{ki tehniki: a) tolku vawe na zakonot, b) opredeluvawe na oddelni poimi i institu ti i v) izgra dba na osnovnite na~ela vrz koi treba da se zasnova sis temot na krivi~ noto pravo.

a) So tolkuvaweto na zakonot se otkriva smislata i zna~ewe to na toj zakon. Ovaa postapka ne samo {to e pojdovna to~ka, tuku i

12 Proevski, J, Krivi~no pravo, op{t del, S tudentski zbor, Skopje,

1986, str. 113. 13 Taka: Zlatari}, B. op. cit . str. 81 i 89 i Proevski, J, op. cit. str. 114.

28

osnova na krivi~nopravnata dogmatika, ottamu {to zakonite se osno -vnata materija koja treba da s e prou~uva, a prou~uvaweto ne e mo`no ako ne se poznava prethodnata smisla i dosegot na ona {to se prou~u -va.14

b) Slednata metodolo{ka tehnika sluì za formirawe na osno -vnite poimi i instituti na krivi~no pravo . Samata postapka zapo~nu-va so analiza na site propisi zaradi pronao|awe i izdvo juvawe na onie {to sodràt zaedni~ki elementi (generaliza cija) i otfrlawe na onie {to nemaat takov karakter. Zbirot na zaedni~kite elementi go dava poimot na eden op{t institut na krivi~no pravo. Pritoa, tre ba da se ima vo vid deka ako samiot zakonodavec izvr{il voop{tu vawe na oddelni instituti na krivi~no pravo, toga{ samo so analiza na za ko-nskite po imi treba da se utvrdat negovite elementi, a potoa istite da se utvr dat po logi~en red i najposle, da se formul i raat na u~ni defi -nicii na oddelni instituti. 15

v) Poslednata postapka za primena na dogmatskiot metod e izgradba na na~elata na sistemot na krivi~noto pravo vrz osnova na lo gi~ko i mislovno povrzuvawe na ve}e grupira ni te poimi i insti -tuti.

20 Prime nata na vakviot klasi~en pravnodogmatski metod e ne -somnena potreba za prou~uvawe i prakti~na realizacija na krivi ~no pravo, no ne i dovolna za postignuvawe na sovre meni te zada~i {to se postavuvaat pred nego. So ogled na toa deka ovde ne se raboti za zako-steneti, zasekoga{ dadeni pravni instituti, tuku za op{te stveni po -javi {to se ispolneti so materijalna sodrì na i se nao|aat vo po sto -jan razvoj i menuvawe, nu`no e nivnoto razgleduvawe i od sociolo {ki aspekti. Ottamu i potrebata, pokraj dogmats kiot vo krivi~no pravo da se pri menuvaat i niza drugi nau~ni metodi i te hniki. So nivna pomo{ se vr{i se opfatno posmatrawe i prou~uvawe na krivi~nopra vnite pro blemi ne samo od pravno stojali{te, tuku i od aspekt na ni vnata op{ testvena i individualna uslovenost.

Ottamu, karakteristi~no e tvrde weto deka vo prou~uvaweto na krivi~noto pravo treba da bide osno ven socio lo {kiot metod so ogled na toa {to negovite institu ti se proizvod na opredeleni op{ testveni odnosi {to izvi raat od samoto op{testv o. Vo taa smisla se forsira primenata na dijalekti~kiot metod i vrz nego nado vrzanite posebni sociolo {ki metodi i metodo lo{ki tehniki na nabquduvawe, anke ta i intervju, eksperiment, spore duvawe i sl. Vo istraùva wata ~esto se koristat i statistikata i stati sti~kata metodologija vo fu nkcija na objasnuvawe na sociolo {kite aspekti na krivi~noto delo, storitelot

14 Tahovi}, J. Krivi~no pravo, op{ti deo, Savremena administracija Beograd,

1961, str. 37. 15 Vidi: @ivanovi}, T. Krivi~no pravo, op{ti deo, kwi ga I, Beograd,

1935, str. 24-25.

29

i krivi~ni te sankcii. Vo site ovie slu~ai doa|a do prila goduvawe na metodi te vrz edna speci fi~na populacija na lica, zaradi nivno prou~uvawe ne kako prost zbir na izvr{iteli na krivi ~ni dela, tuku kako eden speci fi~en op{ te stven fenomen. Vrz taa osnova se do a|a do bogata gra|a za krivi~no pravnite problemi od koja moàt da se izvle~at zna~ajni te ore tski so znanija i objasnuvawa.

2. Na krajot, mora da se istakne deka problemot na mestoto, ka -rakterot i primenata na pravniot metod ne e pra{awe {to treba da se posmatra vo sprotivstavenost i sudir so metodite od drugite nau~ni oblasti. Negovoto zna~ewe }e bide sekoga{ prisutno i aktueln o za-{to se ra boti za nauka {to ne moè da se oddeli od svojata osnovna predmetna opredelenost. Na toj na~in ne se negira faktot deka nauka -ta na kri vi~no pravo e za visna od drugi nauki vo pogled metodite so koi se slu ì, no edno vremeno ne se negira ni negovata samostojnost, za{to na toj na~in po stapuvaat i mnogu drugi nauki. Vo uslovi na isp r -eple tenost i za emna povrzanost na site pojavi vo op{testvoto, vsu -{nost, i te{ko moè da se najdat nau~ni disci plini {to nemaat edna -kvi ili pri bli`no ed nakvi metodi na istraùvawe. Ottamu i potreba -ta od prila goduvawe na tu|i metodi kon sopstveniot predmet {to vo su{ti na zna~i izgradba na posebni tehniki vo ramkite na edni isti metodi. Spored toa i metodite so koi krivi~noto pravo ja ostva ruva svojata zada~a moàt da bidat razli~ni, no i originalni so ogled na toa {to se koga{ se zavisni od prirodata na krivi~noto delo, krivi~ -nata sankcija i li~nosta na sto ritelot.

31

G l a v a II KRIVI^NOTO PRAVO I DRUGITE GRANKI NA PRAVOTO

Me|u krivi~noto zakonodavstvo i ostanatite granki na pravoto

posto jat zaemni vrski i dopirni to~ki. Takvite vrski i odnosi posto -jat osobeno me|u krivi~noto zakonodavstvo, od edna, i krivi~noto pro -cesno pravo, krivi~noto izvr{no pravo i prekr{o~noto pravo. Zaem -nite vrski i odnosi nu`no se multipliciraat me|u krivi~noto pra vo i nau~nite discilini koi se vo vrska kako so ovie, taka i so ostana tite pravni, no i vonpravni nau~ni disciplini.

I . ODNOS NA KRIV I^NOTO PRAVO SO DRUGITE NAU^NI

DISCIPLINI

1. ODNOS SO KRIVI^NOTO PROCESNO PRAVO (KRIVI^NATA

POSTAPKA)

1. Za pravilno utvrduvawe na odnosot na krivi~noto zakonoda -

vstvo i kri vi~noto procesno pravo mora vedna{ da se zabeleì deka u{te od po ~etokot na XIX vek, krivi~noto zakonodavstvo se deli na materija lno i forma lno krivi~no zakonodavstvo, iako se raboti za dva sistemi na propisi koi vo osnova pretsta vuvaat samo delovi na edno edinstvenoto krivi~no zako nodavstvo ~ija zaedni~ka cel e uspe -{na borba p rotiv kriminalitetot. Ottamu, sose ma e normalna i niv -nata tesna zaemna povrzanost. Taka, dodeka so materijalnoto krivi~no pravo (so propi{uvaweto na krivi~nite dela i opredelu vaweto krivi -~ni sankcii protiv nivnite storiteli) se ovo zmoùva za{tita n a po-edine~nite i op{testvenite dobra, odnosi, vre dnosti i interesi, so fo rmalnoto pravo (krivi ~noto procesno pravo) se ostva ruva taa za{t -itata na toj na~in {to do a|a do primena na kri vi~nite sankcii od strana na sudot vo so zakon utvrdena postapka. 16 Ottamu, krivi~noto

16 "Krivi~nopravnite propisi od procesen karakter gi reguliraat

odnosite koi nastanuvaat zaradi primena na krivi~nopravnite sankcii i koi

se razvivaat me|u istra`nite organi i sudot, me|u niìte i povisokite su -

dovi, a osobeno koi nastanuvaat me|u sudot od edna, i tuìtelot, obvinetiot,

branitelot, o{teteniot i ostanatite u~esnici vo krivi~nata postapka (sve -

doci, ve{taci, preveduva~i), od druga strana." Srzenti~, Stai}, Lazarevi}, Kri-

vi~no pravo SFRJ, op{tgi deo (osmo izdanje) Savremena administracija, Beograd,

1978, str. 10.

32

procesno pravo vsu{nost dove duva do primena na krivi~noto zakono -davstvo.

Od druga strana, materijalnoto krivi~no pravo se pojavuva kako pretpostavka na krivi~noto procesno pravo, ottamu {to so pred -viduva weto na krivi~nite dela, st oritelite i krivi~nite sankcii go ovozmouva formiraweto na predmetot na procesnoto pravo. Sogla -sno toa, osnovnite na~ela na materijalnoto krivi~no pravo dobivaat svoj izraz i vo procesnoto krivi~no pravo, za{to postapkata e samo forma na ostvaruvawe na krivi~niot zakonik.

Razlikuvaweto na materijalnite od procesnite propisi ne e samo od teoretsko zna~ewe. Toa ponekoga{ ima i prakti~na vrednost - na primer, kaj utvrduvawe na poblagiot krivi~en zakon, pri sporedu -vaweto doa|aat predvid samo propisite na materijalnoto, a ne i pro -pisite od procesen karakter. Isto taka, ~estopati i vo samata posta -pka e potrebno da se razlikuvaat ovie propisi, za{to karakterot na propisite moè da bide od vlijanie na izvesni procesni dejstvija - à -lbi, odluki itn. 17

2. Soodvetno na prethodnoto, re~isi napolno ednakvo se ostva -ruva i odnosot me|u krivi~noto poravo i krivi~nata postapka kako po -sebni nau~ni disciplini.

2. ODNOS SO KRIVI^NOTO IZVR[NO PRAVO - PENOLOGIJATA

1. Suzbivaweto na kriminalitetot kako op{ta cel na pr opi{u -

vaweto i izrekuvaweto na krivi~nite sankcii se ostvaruva i so niv -noto izvr{uvawe. Zgora na toa, od na~inot na izvr{uvaweto, osobeno na kaznata, zavisi dali }e se postigne nivnata cel. Celta na propi{u -vaweto i izrekuvaweto na krivi~nite sankcii i ce lta na ni vnoto izv -r{uvawe se edinstveni, {to ukaùva na sodrìnskata po vrzanost na materijalnoto i izvr{noto zakonodavstvo. Od tie pri ~ini, Krivi~ni -ot zakonik (vo natamo{niot tekst KZ) sodrì op{ti odredbi od na~e -len karakter za izvr{uva weto na kriv i~nite sankcii, a so Zakonot za izvr{uvawe na sank ciite (vo natamo{niot tekst ZIS), tie na~elni odredbi na KZ se razrabotuvaat vo po drobnosti. Pritoa, vo ramkite na sistemot na izvr{uvaweto na odde lnite krivi~nite sankcii posebno mesto zaema sistemot na propisi za izvr{uvawe na kaznata li{uvawe od sloboda, vo koi do osoben izraz doa|a uvaùva weto na pravilata na me|unarodnoto pravo za postapuvawe so osudeni te lica.

2. Za odnosot na krivi~noto pravo i penologijata treba da se znae deka penologijata samo delumno se poklopuva so izvr{noto kri -vi~no zakonodavstvo. Pokraj ostanatoto, penologijata go prou~uva tretmanot vo vrska so izvr{uvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda i pritoa nu`no gi zafa}a problemite koi se javuvaat vo uslovite na

17 Ibid , str. 11.

33

zatvorskiot ìvot kako {to se psihi~kite deprivacii, zatvorskite konflikti, potrebite na socijalnata adaptacija i resocijalizacijata na osudenite lica i sl. Ottamu penologijata, osven so krivi~noto pra -vo e tesno povrzana i so niza drugi nau~ni disciplini kako {to se so -ci ologijata, psihologijata, psihijatrijata, andragogijata, pedagogija -ta, medici nata, i sl.

3. ODNOS SO PREKR[O^NOTO PRAVO

1. Za odnosot me|u krivi~noto zakonodavstvo i prekr{o~noto

pravo e va`no utvrduvaweto na razlikite me|u krivi~nite dela i pre -kr{oci te. Kako zna~aen kriterium za toa razlikuvawe se javuvaat tri sto jali{ta. Spored prvoto, me|u krivi~nite dela i prekr{ocite po -stoi kvalitativna razlika ottamu {to krivi~nite dela se op{te st -veno opasni dela so koi se nanesuva povreda na op{ testvenite o dnosi od pogolemo zna~ewe, dodeka prekr{ocite, ne se op{te stveno opasni dela, 18 tuku povredi na javniot po redok i kako takvi pre tstavuvaat po -vreda op{tata op{testvena disci plina na koja se podlo `ni site gra -|ani.

Spored vtoroto stojali{te, me|u n iv ne postoi su{tinska tuku kvantitativna ra zlika , {to }e re~e deka prekr{ocite se samo po le sni (pomalku op{testveno opasni) kaznivi dela od krivi~nite dela. 19 Vo taa smisla prekr {ocite se vklu~eni vo siste mot na krivi~ nite dela kako nivni po lesen ob lik, Toa e slu~aj vo ne koi osobeno po stari krivi ~ni zakonodavstva koi, vo ra mkite na kri vi~nite dela spo red nivnata teìna, pra vea trodelba me|u zlosto rstva (crimes: krivi ~ni dela zakaneti so najte{ki ka zni), pre stapi (delits: krivi ~ni dela zakaneti so polesni kazni i istapi (contraventions: kri vi~ni dela zaka -neti so najlesni kazni). 20

I najposle spored tretoto, agnosti~ko stojali{te , se smeta 18 Taka: Horvati}, @, Krivi~no i prekr{ajno reagovanje na pona{anja koja

opravdavaju ka`njivost, JRKKP, Beograd, 1986/3-4, str. 13. 19 Taka: Mihajlovski, A. Razgrani~avanje krivi~nog dela i prekr{aja, JRKKP,

Beograd, 1975/2, str. 218. 20 Podelbata na krivi~nite dela na zlostorstva, prestapi i istapi za

osnova ja ima teìnata na predvidenata kazna vo zakonot i za prv pat se sre }a -

va vo francuskiot krivi~en zakonik od 1791, a potoa i vo onoj od 1810. "Tro-

jnata podelba e pogodna za utvrduvawe na nadle`nosta na sudovite, opre delu -

vawe na rokot na zastarenosta na krivi~nite dela i ekstradicijata. Taa, me|u -

toa ima i seriozni nedostatoci. Taka, na primer, taa ne vodi smetka za teì -

nata na krivi~ite dela i nivnata priroda pri nivnoto konkretno mani festi -

rawe. Od tie pri~ini nekoi zemji ja napu{tija trojnata i preminaa na dvojna

podelba, usvojuvaj}i samo postoewe na prestapi i istapi. Jovanovi}, Lj. Kri -

vi~no pravo, op{ti deo, Savremena administracija, Beograd, 1980. str. 93.

34

deka teoretski ne e mo`no odnapred da se postavi razlika me|u kri vi -~nite dela i prekr{ocite. Nivna ta razlika moè da se odredi samo spored formalen kriterium, {to zna~i samo vrz osnova na sporedu -vawe na propisite i sankciite so koi tie se odredeni. Ova osobeno ottamu {to trgnuvajki od ovoj kriterium, razgrani~uvaweto na krivi -~nite dela od prekr{ocite vo sudskata praktika ne pretstavuva nika -kva te{kotija. Na{ stav e deka ova stojali{te e ispravno, 21 bez ogled na teoretskite opredelbi i oddelnite odredbi od Kri vi~niot zakonik i zakonot za prekr{o cite koi moàt da se navedat vo prilog (no i pro -tiv) dv ete prethodni stojali{ta.

2. [to se odnesuva do materijalnopravnite propisi za prekr{ -ocite, koi se originalni i nezavisni od krivi~no zakonodavstvo, tre -ba da se spomne deka vo osnova se zasnovani na istite na~ela koi va àt i za krivi~noto zakonodavstvo . Vo taa smisla se identi~ni i re dica instituti i na~ela na dvete zakonodavstva, kako na primer: odgo vor -nost za delo na presmetliv storitel, nu`na odbrana, krajna nu`da, odmeruvawe na kaznata, stek na dela, na~eloto na zakonitost, na~eloto na retroakti vnost i sl.

3. Za odnosot na krivi~nata i prekr{o~nata odgovornost treba da se naglasi i toa deka zaemno se isklu~uvaat (isklu~uvawe na para -lelna odgovornost). Ako edno lice bide kazneto za nekoe delo vo kri -vi~na postapka, toga{ za istoto delo ne moè da se kazni i vo prekr -{o~na postapka. Ovde se pretpostavuva deka krivi~noto delo go apsor -bira prekr{okot, i ottamu deka e besmisleno storitelot da se ka znuva dva pati za edna ista rabota ( ne bis in idem). Ova pravilo se pri menuva i toga{ ako storitelot z a krivi~noto delo e proglasen za vi noven, me|u-toa e osloboden od kazna ili mu e izre~ena sudska opomena.

Dokolku pak, nekoe lice porano bilo osudeno za pre kr{ok, a duri potoa za krivi~no delo, toga{ vo izre~enata kazna za krivi~noto delo zadolìtelno s e presmetuva izdrànata kazna koja bila izre~ena za prekr{okot.

II . ME\ UNARODNO KRIVI^NO PRAVO

1. POIM NA ME \ UNARODNOTO KRIVI^NO PRAVO

1. Poimot me|unarodnoto krivi~no pravo dolgo vreme be{e

ograni~uvan na pra{aweto na prostornoto vaèwe na kri vi~nite za-koni i vostanovuvawe na me|unarodnata krivi~nopravna pomo{ (i toa najprvin na ekstradicijata, a potoa i na "malata" me|unarodna krivi -~nopravna pomo{, otstapuvaweto na krivi~no gonewe na stranska dr` -ava i izvr{uvaweto na stranska krivi~na presuda). So ogled deka odde-lni dràvi, vo nedostig na me|unarodni pro pisi samostojno go oprede -

21 Taka i Komentar, str. 50.

35

lu vaat vaèweto na svoite krivi~ni zakoni vo odnos na delata izvr -{eni vo stranstvo i vo odnos na strancite kako izvr{iteli na krivi~ -ni dela, me|unarodnoto krivi~no pra vo se ograni~uva{e na re{avawe -to na sudirite na krivi~nite zakoni na razni dràvi. Podo cna, poi -mot na me|unarodno krivi~no pravo e pro{iren i na propisi te so koi se opredeluvaat krivi~ni dela, odnosno na takvite odne suvawa so koi se naru{uvaat me|una rodnite spogodbi i ottamu se za grozuva me|unaro-dniot mir i bezbednosta na ~ove{tvoto, ili so koi se naru{uvaat voe -nite pravila i zlostorstvata sprema voenite zarobe nici, ranetite i civilnoto naselenie, ili pak so koi se naru{uvaat biolo{kite ekono -mski te i drugi uslovi neophodni za postoewe na eden narod ili etni -~ka grupa. Vrz osnova na navedenoto denes me|unarodnoto krivi~no pravo pretstavuva zbir na propisi sodràni vo multilateralni te i bilateralnite dogovori na dràvite so koi se opre deluvaat kr ivi~ni dela i sankcii zaradi za~uvuvawe na me|una rodniot mir i bezbednosta na ~ove{tvoto i zbir na propisi so koi se pruàat uslovi za pruàwe na me|unarodna krivi~nopravna po mo{.

2. So ogled deka vo site dràvi denes se pojavuvaat golem broj ednakvi ob lici na krivi~ni dela, kon krajot na XIX vek se postavi pra{aweto na unifikacija na krivi~nite zakonodavstva so {to bi se do{lo do takvo krivi~no pravo {to bi bilo zadolìtelno za site gra -|ani vo site dràvi vo svetot. Vakvata intencija me|utoa, ne be{e r e-alizirana poradi razlikite vo op{testveno -ekonomskite ureduvawa, stepenot na razvojot, tradicijata i razlikite vo pravnite sistemi na oddelni dràvi. Od tie pri~ini denes re~isi e napu{tena idejata za sozdavawe na edno kompleksno me|unarodno krivi~no pra vo, no ne i inte ncijata opredeleni osobeno opasni povedenija da bidat utvredni kako krivi~ni dela vo site dràvi. Toa vo prv red se voenite zlostor -stva, zlostorstvata na genocid i nekoi krivi~ni dela protiv me|una -rodnite odnosi. Fakt e me|utoa deka sank cioniraweto na krivi~nite dela i nivnoto izvr{uvawe vo najgolema mera zavisi od voljata na dràvite ~lenki na me|unarodnata zaednica, {to zna~i od internoto krivi~no pravo.

2. RAZVOJ NA ME \ UNARODNOTO KRIVI^NO PRAVO

Po~etocite na razvojot na me|unarodnot o krivi~no pravo vo -

obi~aeno se vrzuvaat za krajot na Vtorata svetska vojna, koga seriozno se postavi pra{aweto za krivi~na odgovornost na agresorskite drà -vi i nivnite dràvni funkcioneri i voeni komandanti za vodewe agresorska vojna i zlostorstvata stor eni za vreme na vojnata. Za taa cel sojuzni~kite sili so spogodbata od 8. VIII 1945 vo London, re{ija da se vostanovi Me|unaroden voen sud za sudewe na voenite zlosto -rnici. Kon spogodbata be{e priloèn i Satut na Me|unarodniot voen sud so koj bea opredele ni sostavot, nadle`nosta i funkcijata na sudot.

36

Vrz osnova na navedenite akti be{e i osnovan Me|unarodniot voen sud koj postapuvaj}i po obvinenieto na Komitetot na glavnite obviniteli i vrz osnova na pretresot voden vo Ninberg (20. XI 1945) donese pre-suda so koja dvaeset voeni zlostornici na ~elo so Gering bea osudeni na smrt, sedummina bea osudeni na doìvoteno ili vremen ski odredeno li{uvawe od sloboda, a samo trojca bea oslobodeni od obvinenieto. So istata cel be{e donesena Deklaracija na glavnite koma ndanti na zdru -ènite si li na 19. I 1946 godina, so koja be{e osnovan Me|unaroden voen sud so sedi{te vo Tokio. Ovoj sud zaseda va{e na 28. IV 1946 go-dina, a svojata presuda ja donese na 12. XI 1948 godina.

Poseben sud pretstavuva Me|unarodniot sud z a krivi~na po sta-pka protiv odgovrnite lica za te{ki kr{ewa na me|unarodno to huma-nitarno pravo na podra~jeto na porane{na Jugoslavija , od 1. I 1991 godina (Rezolucija na Sovetot za bezbednost br 808 od 1992). I najpo -sle po dolgogodi{ni usoglasuvawa vo 1998 godina e osnovan Me|u naro -dniot krivi~en sud so sedi{et vo Hag

3. ME\ UNARODNI KRIVI^NI DELA

Vo krivi~nopravnata literatura se smeta deka Statutot na Me -

|unarodniot voen sud vsu{nost pretstavuva prv (privremen) me|una -roden krivi~en zakonik. Vo ne go se naveduvaat tri vida zlostorst va. Toa se: a) zlostorstvata protiv mirot , kako {to se planirawe, po dgo-tvuvawe, zapo~nuvawe i vodewe agresivna vojna ili vojna so koja se naru{uvaat me|unarodnite dogovori, spogodbi ili garancii ili u~e -stvuvawe vo nekoj zaedni~ki plan ili zavera za izvr{uvawe na koe i da e od navedenite dela, b) voeni zlostorstva , t.e. povredi na voenite za -koni i voenite obi~ai kako {to se ubistva, zlostavuvawe ili odvedu -vawe na prisilna rabota ili za koja i da e druga cel na civiln oto na -sele nie na okupiranata teritorija, ubistva ili zlostavuvawe na voeni zarobeni ci ili lica na more, ubivawe na zalo`nici, grabe` na javen ili pri vaten imot, namerno razoruvawe na gradovi, pomali mesta ili sela ili pusto{ewa neopravdani so voena pot reba, v) zlo storstva protiv ~ove ~nosta, kako ubistva, istrebuvawa, porobuva wa, deporta -cija i ostana ti ne~ove~ni dela izvr{eni protiv koe i da e civilno na -sele nie pred ili za vreme na traeweto na vojnata ili progonuvawe vrz osnova na politi~ka, rasn a ili verska osnova pri izvr{uvaweto ili vo vrska so koe i da e zlostorstvo koe spa|a vo na dle`nost na Sudot, bez ogled dali so toa se vr{i povreda na zakonot na zemjata kade{to se izvr {eni zlostorstvata.

4. NAÊLA NA ME \ UNARODNOTO KRIVI^NO PRAVO

Opr edeleni na~ela zna~ajni za natamo{niot razvoj na kodifi -

kacijata me|unarodnnoto krivi~no pravo za prv pat dojdoa do izraz vo

37

Satutot na Me|unarodniot voen sud i vo pre sudata na Ninber{kiot sud. Tie na~ela bea potvrdeni so rezolucija na Generalnoto sobrani e na ON od 11. XII 1946 godina i ottamu be{e povikana Komisijata za ko -difikacija na me|unarodnoto krivi~no pravo da gi formulira vo ram -kite na op{ta kodifikacija na zlostorstvata protiv mirot i bezbed -nosta na ~ove{tvoto ili vo ramkite na me|unaroden kri vi~en kodeks. So taa odluka na ON, na~elata koi bea usvoeni so navedenite akti sta -naa na~ela na me|unarodnoto pravo. Me|u niv posebno mesto dobiva na -~eloto za nadmo}nost na me|unarodnoto pravo nad nacionalnoto pravo, {to vo prv red zna~i deka izvr{uvawet o na delo po naredba na svojata vlada ili svojot pretpostaven ne ja isklu~uva odgovornosta na stori -telot za me|unarodno zlostorstvo, me|utoa moè da se smeta kako pri -~ina za ublaùvawe na kaznata. Zna~ajno e i na~eloto za indivi dualna odgovornost (poed inecot odgovara za povreda na me|unarodnoto pravo, dodeka krivi~nata odgovornost na dràvata kako pra vno lice se otfr -la).

5. ME\ UNARODNI KONVENCII

1. Sledniot ~ekor vo razvojot na me|unarodnoto krivi~no pra vo

se dviì vo ramkite na Generalnoto sobran ie na OON koe vo ovaa sfera donese redica zna~ajni me|unarodni konvencii. Vo taa smisla vo prv red e zna~ajno usvojuvaweto na Konvencijata za spre~uvawe i ka -znuvawe zlostorstvata na genocid, od 1948, vo sila od 1951 godina. Na di plomatskata konferencija od 12. VII 1949, sleduva{e donesuvaweto na poznatite ~etiri @enevski konvencii : Konvencijata za postapu va-we so voenite zarobenoci, Konvencijata za za{ti ta na civilni te lica za vreme na vojna, Konvencijata za podobru vawe na polo `bata na rane -ti te, bolnite i brodolomnicite na vooru ènite pomo rski sili i Ko -nvencijata za podobruvawe na sudbinata na ranetite i bolnite vo vo -oru ènite suvozemni sili za vreme na vojna. Iako se ra boti za kon ve-ncii koi spa|aat vo me|unarodnoto voeno pravo, tie s e od golemo zna-~ewe i za me|unarodnoto krivi~no pravo ottamu {to sodr àt kri vi -~nopravni odredbi. Spored tie odredbi site dràvi potpisni ~ki se obvrzani vo svoite krivi~ni zakoni da odredat krivi~ni sank cii pro -tiv licata koi so svoite dela gi povredu vaat propisite na navedenite konvencii.

Vo naredniot period od strana na ON se doneseni redica doku -menti od zna~ewe za natamo{niot razvoj na me|una rodno to krivi ~noto pravo. Me|u niv ovde poso~uvame samo na nekoi od pova`nite, kako na primer: Konvencij a za suzbivawe na trgovija so lu|e i eksploata cija na tu|a prostitucija, od 1950, Konvencija za za{tita na ku lturni te dobra za vreme na voeni sudiri , od 1954, Dopolnite lnata konve ncija za ukinuvawe na ropstvoto, trgovija so robovi i usta novi i prakt ika sli~na na ropstvoto , od 1956, Edi nstvenata kon vencija za drogite, od

38

1961, Deklaracijata na ON za ukinuvawe na site oblici na rasna di -skriminacija , od 1963, Konvencijata za uki nuvawe na site vidovi na rasna diskrimi nacija, od 1965 (vo sila od 1969), Me|u narodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava , od 1966, Konvencija za neprimenuvawe na zakonskata zastarenost na voeni te zlostorst va i zlostorstvata protiv ~ove{tvoto , od 1968, Konvencijata za psihotropnite supstancii , od 1971, Konvencijata za suzbivawe na zlostorstavata na aparhejdot , od 1973, Konvenci jata za suzbivawe na nezakonsko odzemawe na vozdu-hoplovi (Ha{ka konve ncija od 1970), Konvencija za suzbivawe na nezakonski akti pro tiv civilnoto vozduhoplovstvo (Montrealska konvencija od 1 971), Konvencijata za psihotropnite supstancii , od 1971.22

2. Vo prilog na unapreduvaweto na megunarodnoto krivi~no pravo zna~ajni se i pogolem broj konvencii doneseni od strana na Sov -etot na Evropa kako na primer: Evropskata konvencija za neprimen -livost a na rokovite za zastaruvawe na krivi~nite dela pro tiv ~ove{tvoto i na vo enite zlostorstva, od 1974, br. 82, Evrop skata konvencija za na domest na {teta na `rtvite od nasili ka znivi dela, od 1983, br. 116, Evro pskata konvencija za krivi~nite dela na so~eni protiv kultu rnoto na sledstvo, od 1985, br. 119, Konvenci jata protiv perewe pari, pretres, zaplenu vawe i konfiskuva we na prihodi od kriminal, od 1990, br, 141. Vo ramkite na Sovetot na Evro pa za materijalnoto kri vi~no pravo od isklu~itelna va`nost se i bro jnite rezolucii i prepo raki na Sovetot na Evropa so koi podrobno se regulirat zna~a jni kri vi~nopravni instituti. 23

Najgolemiot broj od spomnatite konvencii se ratifikuvani od strana na na{ata dr`ava, a vo krivi~niot zakonik se vneseni s oodve-tni krivi~ni dela, kako na primer, grabnuvawe na vozduhoplov ili brod (~l. 302 KZ), terorizam (~l. 313 KZ), predizvikuvawe naci onalna, rasna i verska omraza, razdor i netpelivost (~l. 319 KZ), kako i site dela od glava trieset i ~etvrta: krivi~ni de la protiv ~ove~nosta i me|unarodnoto pravo. 24

22 Podrobno: Sulejmanov, Z. Penolo{ki kompendium, Grafohartija,

Skopje, 1997, str. 16-73. Vidi i Sulejmanov, Z, Me|unarodna krivi~nopravna

pomo{, Akade mik, Skopje, 1999, str. 815 i natamu . 23 Podrobno: Sulejmanov, Z. Penolo{ki kompendium, str. 77 -83. 24 Za krivi~nite dela so me|unaroden element vidi podrobno: Dimitri -

jevi}, V. Aktuelna pitanja terorizma, Jugoslovenska revija za me|unarodno pravo,

Beograd, 1974/1-3, Strugar, S. Me|unarodna krivi~na dela u sistemu na{eg Krivi~nog

zakonika, Jugoslovenska advokatura, 1957/3-4, Vasilijevi}, V. Me|unarodna krivi~na

dela u nacionalnim krivi~nim zakonima i zna~aj takvog njihovog propisivanja u otsu-

stvu me|unarodnog krivi~nog kodeksa, Jugoslovenska revija za me|unarodno pravo,

Beograd, 1967/1-3 i Poku{aj odre|ivanja terorizma kao me|unaro dnog zlo~ina, Ju-

goslovenska revija za me|unarodno pravo, Beograd, 1973/1-2; Filipovi}, B. Nova ko-

39

Pokraj navedenite konvencii postojat i brojni bilateralni me|unarodni dogovori za ekstradicija i drugite vidovi na me|unaro dna pomo{ sklu~eni od strana na na{ata dr`ava so drugi dravi. 25

nvencija protiv otmice vazduhoplova, Jugoslovenska revija za me|unarodno pravo,

Beograd, 1971/1; Babovi}, B. Konvencija o spre~avanju i ka`njavanju zlo~ina protiv

me|unarodno za{ti}enih osoba, Jugoslovenska revija za me|unarodno pravo, Beog-

rad, 1964/1-3; Vukovi}, \ . Krivi~na dela s me|unarodnim elementom u internom i

me|unarodnom pravu, Zbo rnik Pravnog fakulteta u Zagrebu, 1978/3-4; Peri}, O. Me-

|unarodnopravno regulisanje pitaja opojnih droga i jugoslovenski propisi u toj obla-

sti, Jugoslovenska revija za me|unarodno pravo, Beograd; 1971/3, Zlatari}, B. Ha{ka

konvencija od 1907 godine i individualna odgovornost za ratne zlo~ine, Jugoslovenska

revija za me|unarodno pravo, Beograd,, 1958/2; Tokiska konvencija o krivi~nim de-

lima u avionima, Zbornik Pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1966/3-4; Problem

zastare me|unarodnih zlo~ina u usporednom i me|unarodnom pravu, Zbornik Pra-

vnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1966/1 i dr. 25 Vidi: Sulejmanov, Z. Me|unarodna krivi~nopravna pomo{, kade se

pomesteni site na{i konvencii od ovoj vid.

41

G l a v a III ISTORISKI RAZVOJ NA KRIVI^NOTO ZAKONODAVSTVO I

KRIVI^NOTO PRAVO

I . PERIOD NA PREDDR@AVNA SOSTOJBA

1. Vo krivi~nopravnata literatura postoi op{to uveruvawe

deka u{te pred nastanuvaweto na dràvata i pravoto postoele izvesni povredi na opredeleni po~etni nepi{ani pravila na ìvotot i deka protiv istite bile prezemani razni prisilni merki. Tie povredi se narekuvaat ekscesi ottamu {to vo prvobitnata zaednica bile retka pojava. Tie se javuvale so ograni~eno dejstvo, a za nivnoto suzbivawe bila potrebna reakcija od samiot po vreden ili od ~lenovite na nego -viot rod (period na op{testveno rea|irawe na ekscesnite pove denija), za razlika od podocne `nite klasni op{testva organizi rani vo oblik na dràva, koga za suzbiva weto na negativnite pove denija bea vovedeni posebni instrume nti kako {to se pravoto i zase bniot aparat - poli -cija i sudstvo (period na javno i dràvno re agirawe na kriminalite -tot). Pri toa, nu`no e da se spomne deka postoi su{tinska razlika me|u reakci jata vo prvobitnata zaednica ottamu {to taa se zasnova na nagonot na samoodrùvaweto, na srodni~ki i re ligiozni ~ustva, a re -akcijata vo klasnite op{testva poradi za{tita na vladea~kata klasa.

2. Oblicite na reagirawe pro tiv ekcesnite povedenija vo prvo -bitnoto op{testvo se: odmazda, kompozicija i progonstvo od zaednica -ta.

10 Odmazdata se sostoela vo nanesuvawe povreda vrz storitel ot na deloto ili ~lenovite na negovata zaednica (rod, pleme) od stana na povrednoto lice il i ~lenovite na negovata zaedni ca. Taa odmazda bila instinktivna, kolektivna, nezastariva, gruba i nesra zmerna so toa {to vo podocne`nite periodi se voveduva i izvesna sra zmernost (na-~elo na talionot). Vr{eweto na odmazdata bilo ne samo pravo, tuku i dol`nost na povredniot, odnosno grupata na koja i pri pa|al.

20 Kompozicijata (otkupnina ili pomiruvawe) se razvila od odmazdata kako izmiruvawe na zavedenite strani so pla}awe na izve -sen nadomest, najprvin vo natura, a potoa i vo pari. Su{tinata na ko -mpozicijata se sostoi vo toa {to storitelot na prestapot ili negovi -te soplemenici mu davale srazmeren nadomest na povredeniot ili na negovite soplemenici. Goleminata na toj nadomest se formiral po pat na obi~ajnite pravila ili so zaemen dogovor, no ponekog a{ moèl da se izdejstvuva i so borba. Sli~no kako kaj odmazdata i kompozicijata

42

vo po~etokot be{e vr{ena samo me|u inoplemenicite, a duri podocna i me|u samite srodnici.

30 Progonstvoto od zaednicata se primenuvalo sprema pripa -dni cite na ista zaednica i vo toga{nite uslovi na ìveewe bila mer -ka ramna na smrtna kazna, ottamu {to progonetiot ostanuval bez po mo-{ta i za{titata na svoeto pleme. Ova prisilno sredstvo bilo naso -~eno kon najte{kite zlostorstva so koi se povreduvale obi~ajnite pravila na gen tilnoto ureduvawe. 26

II . PERIOD NA STARIOT VEK

1. So pojavata na robovladetelstvoto ulogata na goneweto i ka -

znuvaweto preo|a vo racete na dràvata so {to nastanuva periodot na tn. javno reagirawe na krivi~nite dela. Zaostanatite oblici na rea|i -rawe od prvobitnata zaednica, dràvata gi zamenuva taka {to na me -stoto na odmazdata se javuvaat telesnite i smrtnite kazni , na mestoto na kompenzacijata - pari~nata kazna , a na mestoto na progonuvaweto od zaednicata - progonuvaweto od dràvata (deportaci jata) .

2. Zaedni~ka karakteristika na zakonodavstvoto od ovoj period e postoeweto register na surovi i nehumani kazni.

Natamo{na karakteristika e postoeweto ostri razliki me|u slobodnite lu|e i robovite vo po gled na krivi~nata odgovornost i za -{titata na nivnat a li~nost. So is~eznuvaweto na odma zdata, od edna strana, sprema slobodnite lu|e s pove}e se primenuva{e talionot, pa i kompozicijata. Od druga strana, robovite se kaznuvale surovo i ne -srazmerno i za najsitni krivi~ni dela. Robovite ednostavno ne bile smetani za lu|e, tuku za predmeti i ottamu ne uìvale nikakva krivi -~nopravna za{tita.

3. Od pravnite izvori na toa vreme posebno treba da se istak -nat: Hamurabieviot zakonik, 27 Zakonot na 12 tabli~ki vo Rim i Justi -nijanoviot kodeks - Corpus iuris od 528 god. p.n.e. Vo ovie pravni pro -pisi koi ne se so~uvani vo celost, krivi~nopravnite odredbi za krivi -~nite dela i kaznite bile pome steni bez kakva i da e sistematika.

4. Na planot na krivi~nopravnata nauka od ovoj period ne se po - 26 Za ovoj period podro bno: Sulejmanov, Z. Penologija, vtoro dopolne -

to i izmeneto izdanie, Grafohartija, Skopje, 1999, str. 53 -64. 27 Ovoj zakonik koj e pronajden vo Elam - Iran (nekoga{en Vavilon)

vo 1902 god. e napi{an so klinesto pismo na kamen blok visok 2,5 m. Sodrì

282 paragrafi so koi bea regulirani odnosite vo vrska so vol{ebni{tvoto,

prava i dol`nosti na vladetelite, dvorjanite i slugite, izdavaweto zemja pod

zakup, kupoproda`ni odnosi, bra~ni i semejni odnosi, usvojuvaweto, statusot

na robovite, kako i negativnite pove denija i nivnoto suzbivawe. Vo nego

bile predvideni okolu 60 krivi~ni dela, od koi za 34 bila predvidena smrtna

kazna, a za ostanatite glavno sakatewe i kam{ikuvawe.

43

znati zna~ajni dela iako u{te Protagora (481 -411 p.n.e), Platon (428 -347 p.n.e.) i Aristotel (348 -322 p.n.e.) vo Grcija, kako i Ulpijan, Pa -ulus, Ciceron, Seneka (4 -65) i dr. vo Rim, dopirale opredeleni pra{a -wa od ovaa oblast.

III . PERIOD NA SREDEN VEK

1. Feudalnoto krivi~no zakonodavstvo glavno se razvi od obi~ -

ajnoto pravo i potpiraweto vrz rimskoto i kanonskoto pravo vo pe ri -odot od V do XVIII vek. Me|u krivi~nite dela osobeno se istaknu vaat krivi~nite dela protiv imotot, protiv dràvata, religijata i li~no -sta. Kaznite i natamu se surovi i nehumani, a nivnata cel zastra{uva -we i stradawe na storitelot. Me|u niv dominirale smrtnite i tele -snite kazni koi se sveduvaa na razni vidovi ma~ewe i sakatewe (va -dewe o~i, otsekuvawe na delovi od teloto itn.) pri {to glavnata uloga ja ima{e kanonskoto pravo. Kanonskoto pravo sozdadeno od katoli~ka -ta crkva, vo po~etokot vaè{e samo za crkovnite lica (za krivi~ni dela: blasfemija (kudewe na Gospod, bogohulewe), simonija (trgovija so crkovni predmeti, funkcii i slu`bi), ateizam, kra`ba i oskvernu -vawe na crkovni predmeti, magi ja, vra`bini, eres ( hereza, krivo veru -vawe, sekoe ubeduvawe {to e vo sproti vnost so slu`benata teolo gija), mnogubo`tvo, {uruvawe so |avolot i sl.), no so vre me se pro{iri i vrz svetovnite lica (za imo tni, po liti~ki i kri vi~ni dela protiv mora -lot). Zardi so~uvuvawe na svojata vlast, od po lovinata na XIII vek crkvata }e ja sozdade i inkviz icijata (istarèn i kaznen organ na ka -toli~kata crkva za borba protiv mi slewata na licata koi bea vo sprotivnost so s tavovite na nejzinata religija) koja gi vo vede na~e-lata na odgo vornost za gre{ni misli, pri znanieto kako gla vno dokaz-no sredstvo i negovoto iznuduvawe so ma~ewe, a celta na ka znata ja po-vrzuva{e isklu~ivo so stradawe i iskupu vawe na grevovite zaradi po -miru vawe so Gospod.28

2. Op{ta karakteristika na zakonodavstvoto na feudalnite dràvi e negoviot religiozen karakter i neskriena za{tita na feuda -lnoto plemstvo, nasproti zavi snite selani (neednakvost vo kaznuva -weto), kako i otsustvo na zakoni tost vo pogled na krivi~nite dela i kaznite {to sozdava{e golem pro stor za samovolie i arbitrernost na sudiite vo odmeruvaweto na kaznite.

Slednata pozna~ajna kara kteristika na ova zako nodavstvo e su-rovosta na kaznite, osobeno za krivi~ni dela prot iv dràvata i re -ligijata i nivnata za snovanost na idejata na javna op{te stvena odma-

28 Vidi podrobno: Sulejmanov, Z. Penologija, vtoro dopolneto i izme -

neto izdanie, Grafohar tija, Skopje, 1999, str. 64 -106. Ba~i} F. Op}i pogled na

srednjovekovno krivi~no pravo XI - XIV vjek, Zbornik Pravnog fakulteta u Zagrebu,

Zagreb, 1888/5, str. 683-709.

44

zda i zastra {uavawe (ka znite se propi{uvaat i izvr{u vaat za da pre-dizvikaat strav i so svojata svirepost da im slu `at na drugite kako primer).

3. Me|u pravnite izv ori od periodot na raniot feudalizam (V-XI vek) se pomestuvaat: Lex Salica (Sali skiot zakon, V vek), Lex Ribu-aria (VI vek), Lex Alamanorum (VII vek), Lex Saxonum (IX vek) i drugi zakonski zbornici vo koi bile pomesteni i kri

010 (2001) krivichno pravo (p.770)

Documents